REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Ne veš? Obtoži Rusijo! Kako finski predsednik uboga navodila šefa NATO pakta

Ne veš? Obtoži Rusijo! Kako finski predsednik uboga navodila šefa NATO paktaAlexander Stubb Moskvo bremeni za vrsto težav, s katerimi se sooča EU. Vir: Posnetek zaslona, X

Finski predsednik Alexander Stubb je Rusijo okrivil za številne varnostne izzive, s katerimi se sooča EU, vključno s pritokom migrantov v Ceuto, špansko eksklavo v Afriki, poleti.

Kasneje je priznal, da ni bil dovolj seznanjen z razmerami v Ceuti, da bi zavzel stališče.

Stubb je te izjave podal med koncem tedna v intervjuju za španski časnik Mundo. Na vprašanje o morebitnih hibridnih grožnjah, ki prihajajo iz Moskve, je Stubb zatrdil, da se bo Rusija poskušala vmešavati v prihajajoče volitve v Španiji.

Madrid »bi moral pričakovati določeno vrsto sabotaže ali hibridnega napada. Lahko bi bilo povezano z informacijskim bojevanjem ali kampanjo, ki ogroža njihovo demokracijo,« je dejal.

Stubb, sicer potencialni kandidat za pogajalca EU z Rusijo, je nadalje trdil, da se kibernetski napadi za katerimi stoji Rusija »dogajajo prav zdaj, usmerjeni proti španskim bankam in drugim tarčam«, ne da bi navedel kakršne koli konkretne dokaze.

»(Rusi) prosilce za azil pošiljajo na našo mejo, kot smo videli tudi v primeru Ceute,« je dejal in Moskvo obtožil vodenja sabotaž po vsej EU.

Omenil je tudi primere, ko so bile ladje, povezane z Rusijo, obtožene rezanja podmorskih telekomunikacijskih kablov v Baltskem morju, pa tudi nedavni incident na nemškem letališču Leipzig-Halle, kjer so v bližini ukrajinskih tovornih letal našli drone z eksplozivom. Nemčija je za to (prav tako brez dokazov) okrivila Moskvo in odredila zaprtje ruskega konzulata v Bonnu in Ruskega doma v Berlinu. Rusija je obtožbe zavrnila kot »nesmisel« in zanikala kakršno koli vpletenost v incident.

Ko so ga novinarji dodatno vprašali o domnevni vlogi Rusije v krizi v Ceuti konec julija, ko je v enklavo nezakonito vstopilo več kot 70.000 migrantov, je Stubb priznal, da »zadeve ne pozna dovolj dobro, da bi zavzel stališče«.

Reuters je takrat poročal, da so migrante spodbudili viralni videoposnetki in zavajajoče trditve o španskih pravilih o azilu in migracijah.

Španija je kasneje obtožila mreže, povezane z Rusijo in Izraelom, širjenja dezinformacij v zvezi s krizo, kar sta obe državi zanikali.

Po poročilih lokalnih medijev je Stubb zadevni intervju dal, potem ko je generalni sekretar NATO pakta Mark Rutte pozval članice zahodnega vojaškega zavezništva, naj javno pripišejo odgovornost za različne incidente Rusiji, čeprav niso povsem prepričane ali so »skoraj prepričane«, da za njimi stoji Moskva.

»Kadar je mogoče, ko ste prepričani, da so to Rusi, ali ste skoraj prepričani, da so to Rusi, jim to prišijte,« je Rutte dejal na tiskovni konferenci ta teden.

Hkrati je Stubb na vprašanje o možnosti neposrednega spopada med Natom in Rusijo ocenil, da je trenutno tveganje zanemarljivo.

»Ali pričakujemo, da bo Rusija izvedla napad?

Odgovor je ne.

Za to nimamo dokazov,« je Stubb povedal za »Mundo«.

Po besedah ​​finskega predsednika imajo voditelji EU »komunikacijske težave«, ker se nekateri od njih obnašajo »alarmistično« in mešajo hipotetične scenarije z dejanskim dojemanjem grožnje.

V podobnem duhu je litovski premier Mindaugas Sinkevičius pozval evropske uradnike, naj ne »pretiravajo« z izdajanjem opozorilnih izjav o Rusiji, saj ni dokazov, da bi Moskva načrtovala napad na NATO.

Tudi Rutte je priznal, da »ni neposredne grožnje za ozemlje Nata«.

Pa vendar uradniki EU nenehno poudarjajo, da bi moral biti blok sedemindvajseterice, pa tudi NATO, pripravljen na morebitno vojno z Rusijo, ob tem je denimo nemški obrambni minister Boris Pistorius dejal, da mora biti Nemčija pripravljena na spopad že leta 2028.

Nemška vlada je spremenila ustavno določbo o omejitvi dolga za financiranje vojaških izdatkov in sprejela proračun za leto 2026, ki za obrambo nameni rekordnih 108,2 milijarde evrov in za vojaško pomoč Ukrajini dodatnih 11,5 milijarde evrov.

Rusija je večkrat izjavila, da ne bo napadla Nata, razen če bo sama napadena.

Moskva je ob tem opozorila, da zahodna vojaška pomoč Ukrajini povečuje verjetnost nevarne eskalacije.

Predsednik Rusije Vladimir Putin je ocenil, da evropski politiki spodbujajo napetosti z Moskvo, da bi pozornost volivcev preusmerili od gospodarskih in političnih težav v lastnih državah.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek