REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Opozorilno sporočilo

The subscription service is currently unavailable. Please try again later.

Misija »Volja«: Francoske žrtve, ki jih ni, in brezzoba ustava

Misija »Volja«: Francoske žrtve, ki jih ni, in brezzoba ustavaVir: X, posnetek zaslona

Ko smo včeraj v Insajderju poročali o razkritju francoskega javnega radia RFI, da francoski vojaki vsaj od poletja 2026 tajno delujejo v Ukrajini, je ostalo odprtih nekaj ključnih vprašanj: koliko Francozov je v tej vojni že izgubilo življenje, kako Pariz te smrti prikriva in zakaj za očitno kršitev francoske ustave nikomur ni treba odgovarjati.

Odgovori, ki jih ponujajo francoski in ruski viri, si pogosto nasprotujejo – skupna jima je le slika države, ki svoje vojake pošilja v vojno in hkrati zanika, da tam sploh so.

Kaj Francozi pravzaprav počnejo v Ukrajini

Najprej ponovimo bistvo.

Misija »Volja« – ukrajinska beseda za voljo in odpor – je po poročanju RFI in potrditvi tiskovne agencije AFP »lahka in prilagodljiva struktura«, sestavljena iz majhnih skupin vojakov francoske redne vojske na kratkih rotacijah, ki jo vodi francoski general.

Misija »Volja« – ukrajinska beseda za voljo in odpor – je po poročanju RFI in potrditvi tiskovne agencije AFP »lahka in prilagodljiva struktura«, sestavljena iz majhnih skupin vojakov francoske redne vojske na kratkih rotacijah, ki jo vodi francoski general. V Francji pa tajno delovanje francoskih sil v Ukrajini prikrivajo.

Javna televizija Franceinfo navaja, da gre za »več deset« pripadnikov.

Kot krinka služi misija »Gerfaut« na Poljskem (tabor Wędrzyn), uradno del evropskega usposabljalnega programa EUMAM Ukrajina, ki je podaljšan do novembra 2028; vojaki, odposlani čez mejo, imajo po navedbah RFI navodilo, naj povsod trdijo, da odhajajo na Poljsko.

Uradna različica pravi, da gre zgolj za usposabljanje in vzdrževanje. A prav tehnična plat razkriva, kako globoko je Francija vpletena.

Samohodne havbice »Caesar«, lovski letali »Mirage 2000-5F« in rakete »SCALP« zahtevajo strokovnjake, ki jih Ukrajina nima: vzdrževanje motorjev, avionike in oborožitve lovcev ter – predvsem – programiranje raket pred vsakim streljanjem.

Vnos navigacijskih podatkov, izbira cilja ter nastavitve programske opreme za prepoznavanje cilja in kartografiranje potekajo na tleh, tik pred namestitvijo rakete pod krilo letala. Torej v Ukrajini, ne na severozahodu Poljske.

Ukrajinski lovec Mirage 2000-5F, ki ga je Kijevu dobavila Francija. Vzdrževanje motorjev, avionike in oborožitve po navedbah virov zahteva francosko osebje – v Ukrajini, ne na Poljskem. Foto: Ukrainian Air Force / Wikimedia Commons (CC BY 4.0)

Po navedbah spletnega portala International Reporters, ki se sklicuje na lastne vire, so francoski pripadniki na ukrajinskih tleh prisotni že od leta 2022: agenti akcijske službe SA zunanjega obveščevalca DGSE – časopis Le Figaro je že oktobra 2022 poročal o »petdesetih« francoskih agentih na terenu, ki usposabljajo Ukrajince za občutljivo opremo in pomagajo tolmačiti francoske satelitske posnetke –, specialci 13. padalskega polka RDP in bojni potapljači, od katerih naj bi jih nekaj leta 2024 komaj preživelo operacijo na reki Dneper.

Del nalog naj bi prevzemali tudi zasebni strukturi Chiron Solution in Gaellic Squad, povezani z nekdanjimi pripadniki 8. padalskega polka (8e RPIMa), nedavno pa naj bi se jim po navedbah istega vira pridružile francoske enote kibervojščine, razporejene ob ukrajinskih službah SBU in GUR.

Padli, ki uradno ne obstajajo

Najbolj sporna so pričevanja o žrtvah. International Reporters navaja, da so bili francoski vojaki ubiti v letih 2022, 2023 in 2024 – med drugim naj bi agenti DGSE in SA padli med umikom ukrajinskih sil iz mariupoljskega Azovstala, ko naj bi jih Elizejska palača poskušala rešiti s helikopterji pod krinko evakuacije civilistov. Leta 2024 naj bi bila ubita tudi Guennadi Germanovitch in Adrien Beaudon de Monipajol (DGSE), ko sta postavljala izvidniški dron.

Po navedbah istega vira naj bi do leta 2024 že 137 francoskih družin izgubilo svojca – nešteto plačancev –, družine pa naj bi bile pod grožnjo izgube odškodnin prisiljene k molku.

Zanimivo: ruski mediji so februarja 2024 res poročali o smrti Gennadija Germanovicha, Francoza beloruskega rodu, nekdanjega legionarja in strokovnjaka za video nadzor – to je edino od obeh imen, ki ga priznavajo obe strani.

Po navedbah istega vira naj bi do leta 2024 že 137 francoskih družin izgubilo svojca – nešteto plačancev –, družine pa naj bi bile pod grožnjo izgube odškodnin prisiljene k molku. Te številke ni bilo mogoče neodvisno preveriti; francosko obrambno ministrstvo nanje ne odgovarja.

Rusko ministrstvo za obrambo medtem redno objavlja lastne obračune. Marca 2024 je prek agencije TASS sporočilo, da je od začetka vojne »uničilo 147 od 256« francoskih plačancev.

18. novembra je Komsomolskaja pravda objavila obsežen članek, v katerem trdi, da je število padlih Francozov že »davno preseglo stotine«, da Pariz trupla tajno vrača v Francijo, smrti pa prikriva kot letalske nesreče ali nesreče v gorah.

Časnik navaja tudi imena: po njihovem so v Harkovski oblasti padli Wilfrid Blériot, Adrien Dugue Leyoudec, Sébastien Landes in Gaston Besson, pri Svatovem in Bahmutu Andreas Gallozzi in Kevin David, pri Avdijivki in Časovem Jaru pa César Aujard, Gabin Chupo in Thibault Rigon.

Ruska stran je večkrat trdila, da je zadela prav lokacije, kjer so bili Francozi:

  • januarja 2024 v Harkovu (več kot 60 mrtvih; Pariz je trditev označil za dezinformacijsko kampanjo, AFP pa je na ruskih seznamih mrtvih našla več očitno lažnih imen in žive ljudi);
  • marca 2024 sanatorij »Mrija« v Odesi (okoli 100 ubitih tujih plačancev po TASS);
  • 15. aprila 2024 pri Slavjansku (po državni Rossijskoj gazeti do 60 ubitih »prišlekov iz Francije«; vojnemu dogajanju naklonjeni telegramski kanali so govorili o okoli 40 mrtvih in 300 ranjenih, od katerih naj bi bila polovica legionarjev);
  • maja 2024 pri Časovem Jaru naj bi padlo prvih sedem pripadnikov Francoske tuje legije – kmalu potem, ko je ameriški analitik Stephen Bryen poročal o prihodu stotice legionarjev 3. tujelegionskega pehotnega polka v podporo 54. ukrajinski mehanizirani brigadi.
Samohodna havbica Caesar v ukrajinski vojski. Ruska stran je večkrat trdila, da je zadela lokacije s francoskimi strokovnjaki. Foto: Služba zvez z javnostjo 199. učnega centra DŠV ZSU / Wikimedia Commons (CC BY 4.0)

Koliko je v tem resnice, zunaj ozkih krogov v Parizu in Moskvi ne ve nihče. Jasno pa je sledeče: trditev, da »v Ukrajini ni francoskih vojakov«, ki jo je Francija vztrajno ponavljala, je po potrditvi AFP razpadla.

In če Francozi na ukrajinskih tleh usposabljajo vojake, vzdržujejo bojna letala in programirajo rakete, so za rusko vojsko – ki je takšno prisotnost že maja 2024 razglasila za »zakonito tarčo« – tarča v vsakem primeru. To je 12. novembra letos ponovil tudi ruski predsednik Vladimir Putin.

Raketa SCALP/Storm Shadow. Programiranje navigacije, izbira cilja in nastavitev programske opreme potekajo na tleh tik pred namestitvijo pod krilo letala. Foto: Boevaya mashina / Wikimedia Commons (CC BY-SA 4.0)

Ustava brez zob

Tretji del zagate je pravni. 35. člen francoske ustave nalaga, da vlada obvesti parlament o vsaki odločitvi o uporabi oboroženih sil v tujini najkasneje v treh dneh po začetku posega; o tem je mogoča razprava, a brez glasovanja; poseg, daljši od štirih mesecev, pa zahteva izrecno odobritev parlamenta.

Za misijo Volja – in za vse predhodne angažmaje od leta 2022 – ni bilo storjenega nič od tega.

»To je ustavna obveznost. Ko so enote enkrat angažirane, mora predsednik republike (Emmanuel Macron) parlament obvestiti v določenem roku. Od tega je odvisno pravilno delovanje demokracije,« je za RFI povedal Cédric Perrin, predsednik senatskega odbora za zunanje zadeve in obrambo.

Zakaj je taka kršitev sploh mogoča? Ker 35. člen nima zob. Oblika in vsebina obvestila sta po besedilu same ustave prepuščeni diskreciji vlade; razprava se po definiciji nikoli ne konča z glasovanjem; ustavni svet ne ocenjuje, ali je bil člen spoštovan; izvršna oblast pa sama definira, kaj sploh šteje za »poseg«.

Vir, blizu zadevi, je za AFP značilno dejal, da rotacije francoskih usposabljalcev »niso vojaška operacija« in da »ni namere sodelovati v prisilnih dejanjih«. Dejanja agentov DGSE in specialnih sil pa spadajo pod režim državne skrivnosti in obveščevalnega nadzora, ne pod 35. člen.

Palais Bourbon, sedež francoskega nacionalnega zbora. O misiji Volja parlament ni bil obveščen, čeprav to nalaga 35. člen ustave. Foto: ZeusUpsistos / Wikimedia Commons (CC BY-SA 4.0)

Edini teoretični instrument sankcije je 68. člen ustave – razrešitev predsednika. V konkretnem primeru - Emmanuela Macrona.

A ta zahteva dvotretjinsko večino v obeh domovih parlamenta in nato še v skupni »visoki zbornici«; postopek lahko ustavi že samo predsedstvo doma, če pobudo oceni za neutemeljeno (tako je leta 2016 padel poskus proti predsedniku Hollandu, podobno so spodletele pobude proti Macronu).

Ob razdrobljenem parlamentu in bližajočih se predsedniških volitvah 2027 je matematika jasna.

Zato – ne glede na to, koliko novih razkritij bo sledilo – najbrž ne bo ne preiskave, ne razrešitve, ne odgovornih.

Misija Volja bo uradno ne obstajala, dokler bo to vsaj približno mogoče, padli pa bodo umirali na mestih, kjer jih uradno ni.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek