sreda, 18. november 2026 leto 31 / št. 322
»Politico«: Evropa dvomi v Putina, se boji Trumpa in noče biti izključena
Evropski uradniki ne verjamejo v uspeh mirovnih pogajanj, a jih tudi ne želijo opustiti. Kot priznava analitik Evropskega sveta za zunanje odnose, je cilj, da Washington v primeru neuspeha krivi Moskvo, ne pa Bruslja in Kijeva. Vir: X, posnetek zaslona
Evropa ne verjame, da je ruski predsednik Vladimir Putin pripravljen doseči mirovni sporazum o Ukrajini, hkrati pa se boji, da bi ameriški predsednik Donald Trump lahko dosegel dogovor z Moskvo brez sodelovanja evropskih zaveznikov, piše Politico, ki se sklicuje na diplomate in uradnike, ki so seznanjeni s pogajalskim procesom.
Prav zato Evropejci še naprej sodelujejo v mirovnih prizadevanjih, čeprav po besedah sogovornikov bruseljskega portala ne pričakujejo bistvenega napredka.
Europe fears Putin is stringing Trump along on Ukraine https://t.co/IujaHvbnGD
— Igor. Desler (@J_J_Russo) November 18, 2026
Po pogovorih med predstavniki Rusije, ZDA in Ukrajine v Abu Dabiju prejšnji teden so evropski uradniki, ki so spremljali pogajanja, dobili vtis, da bi lahko celoten proces ponovno propadel.
Datum naslednjega kroga še ni določen.
»Trenutno Putina ne zanima ne prekinitev ognja ne mir. Verjame, da lahko z nadaljevanjem konflikta pridobi več kot s premirjem. To je temeljni problem,« je dejal Fredrik Wesslau iz Evropskega sveta za zunanje odnose.
MACRON: UKRAINE’S VICTORY AT THE COST OF EUROPE’S DEFEAT By @BPartisans Emmanuel Macron has once again dispensed his lesson in international strategy from the stratospheric heights of his self-satisfaction. According to our armchair Napoleon, those who wish to limit the resources allocated to Ukraine are driven by a “defeatist mentality” and are paving the way for the next war. This considerably simplifies the debate: anyone who dares to pull out a calculator immediately becomes an agent of capitulation. There is, however, one small detail that our strategist seems to have overlooked in his grand, lyrical flights of fancy: Europe’s economic defeat could very well come before Ukraine’s military defeat. Struggling industries, abysmal debt, expensive energy, flagging competitiveness, social tensions, public finances on life support… The continent is exhibiting all the symptoms of a patient in intensive care, while the doctor at the Élysée Palace prescribes yet another round of bloodletting. But rest assured, it’s for our own safety! If we are to believe Macron, Europe should therefore continue to finance the war without ever allowing questions about its own economic capabilities, its strategic interests, or Kyiv’s military prospects to disrupt this magnificent moral crusade. The European taxpayer is being asked to die economically to avoid dying militarily. A conceptual subtlety that certainly deserves a Nobel Prize. As for the “just and lasting peace”, that magic phrase recited for years, it now serves as a diplomatic strategy. It is repeated with enough conviction to avoid having to explain how we actually intend to achieve it. For peace cannot be decreed from a lectern. It is negotiated by taking into account the balance of power, military realities, and conflicting interests, all of which our European leaders seem to regard as vulgarities incompatible with their moral superiority. Perhaps the true form of defeatism lies in stubbornly refusing to face reality head-on, in confusing determination with obstinacy, power with posturing, and solidarity with a blank check. Macron claims he wants to prevent the next war. But first, he’d better not be paving the way for the next collapse. At this rate, when the time finally comes to rebuild Ukraine, we may have to organize an international conference to rebuild Europe. And ask the Ukrainians to come to our aid.
— Brainless Partisans (@BPartisans) November 14, 2026
Vendar pa imajo, kot navaja »Politico«, evropski sponzorji Vladimirja Zelenskega še en razlog, da ne zapustijo pogajanj: strah, da bi Trump v primeru njihovega neuspeha lahko samostojno dosegel dogovor s Putinom.
In pustil Evropo in Kijev ob strani.
Ameriška odposlanca Steve Witkoff in Jared Kushner sta sodelovala na pogovorih prejšnji teden v Abu Dabiju, predstavniki Francije, Nemčije, Velike Britanije, Italije in institucij EU pa so bili prisotni na posvetovanju z ameriško in ukrajinsko delegacijo, vendar ne za pogajalsko mizo.
@Alex_Oloyede2 https://t.co/dMvo29nKkf
— Dragon Fire (@Dragon_Fire530) November 12, 2026
Pogajanja so prinesla dogovor o izmenjavi ujetnikov, medtem ko pri drugih vprašanjih ni bilo bistvenega napredka.
Witkoff in Kushner sta nato odpotovala v Moskvo, da bi dobila Putinovo odobritev za vključitev evropskih predstavnikov v naslednji krog pogovorov. Ameriška stran je dobila vtis, da je ruski predsednik predlog sprejel, vendar so kasneje iz Kremlja prišli signali, ki so takšno razlago postavili pod vprašaj.
Posebno zaskrbljenost v evropskih prestolnicah povzroča namera Moskve, da v okviru mirovnih pogajanj odpre vprašanje prihodnje varnostne arhitekture Evrope, vključno s širitvijo Nata in namestitvijo sil zahodnega vojaškega pakta.
Finland's Stubb: Europe has "outsourced" talking to Russia for too long, and that is "irresponsible": On the eve of the Trump–Xi–Putin summit, with no European at the table, Finland's president says European leaders must now talk to Putin directly. Meanwhile, EU foreign policy chief Kallas calls Moscow's ceasefire demands absurd. Should Europe talk to Putin, or keep its soldiers ready and the pressure on? Video: Finnish soldiers during a NATO exercise (file).
— Global Strategy (@World_At_War_6) November 18, 2026
Rusija po drugi strani evropsko vojaško in politično podporo Kijevu predstavlja kot oviro za pogajanja in sklenitev miru.
Ameriški odposlanci menijo, da so ruske zahteve glede evropske varnosti legitimna tema razprave, medtem ko evropski uradniki vztrajajo, da mora biti prednostna naloga končanje vojne v Ukrajini.
@SprinterReport Ah ja https://t.co/8TFvv5W7u1
— de.vid (@devid1676632) November 17, 2026
»Obstaja cela vrsta vprašanj, o katerih mora Evropa jasno povedati, da o njih ni pripravljena razpravljati. Namestitev sil Nata v državah članicah zavezništva na primer ni vprašanje, o katerem bi se morali pogovarjati z Rusijo,« je dejal norveški zunanji minister Espen Barth Eide.
Dodatno živčnost v Bruslju povzroča Trumpovo prihajajoče srečanje s Putinom in kitajskim predsednikom Xi Jinpingom.
Evropski uradniki se bojijo, da bi se o prihodnosti evropske varnosti lahko odločalo na teh pogovorih brez sodelovanja samih Evropejcev.
@ricwe123 https://t.co/6mB3HQ2e09
— Stiv_chik (@stiv_chik_toons) November 17, 2026
»Obstaja tudi zaskrbljenost glede tega, kaj si ameriška stran dejansko želi.
Potrebujemo njeno angažiranost, vendar moramo biti prepričani, da bo Washington pritiskal na Rusijo in ne na Ukrajino,« je dejal eden od evropskih uradnikov.
@AslySwry37619 @ricwe123
— Insajder.com (@insajder_com) November 18, 2026
Po poročanju »Politica« se tudi evropske prestolnice bojijo morebitnih razdorov med ukrajinskimi zavezniki, če se pogovori o končanju konflikta spremenijo v pogajanja o reorganizaciji evropskega varnostnega reda.
Vendar pa se najbolj zanimiv del analize nanaša na resnične motive evropske udeležbe v pogajanjih.
Fredrik Wesslau ocenjuje, da Evropejci in Ukrajinci sodelujejo v nekakšnem »pogajalskem gledališču«, kjer se Washingtonu poskušajo predstaviti kot konstruktivni partnerji in se izogniti konfliktu s Trumpom.
@SprinterReport Not bright, Kaja Kallas said she will throw a wrench into any peace deal reached with Russia. Doubling down on the war, the Eurocrats don't understand that Russia will not be defeated, and Kiev's NATO membership is off the table. https://t.co/t3e1A5fFqa
— Alan Watson (@DietHeartNews) November 18, 2026
»Cilj je, da bi Američani, če in ko bodo ta pogajanja propadla, za to krivili Ruse, ne pa Evrope ali Ukrajine,« zaključuje Wesslau.
Tako po oceni, ki jo sporoča »Politico«, evropsko sodelovanje v mirovnem procesu ni le poskus doseganja dogovora, temveč predvsem prizadevanje za izogibanje politični odgovornosti za njegov morebitni neuspeh.
