Intervju za ruske vojaške kroge razkriva: Velika Britanija vodi na seznamu neprijaznih držav do Rusije

Velika Britanija vodi na seznamu neprijaznih držav do Rusije, bojišče v Ukrajini pa diktirajo droni z umetno inteligenco in radikalne spremembe taktike, opozarja namestnik ruskega obrambnega ministra.

London igra ključno vlogo v geopolitičnem in vojaškem zaostrovanju med Rusijo in Zahodom, medtem ko se strategija in tehnologija na bojišču spreminjata s svetlobno hitrostjo. V odmevnem intervjuju za novo rusko tiskano revijo Politika, ki jo je oktobra 2026 ustanovil in jo ureja znani politolog Dmitrij Sajms.

Ekskluzivni vpogled skozi zaprta vrata moskovske elite

Nova tiskana revija Politika pod uredniško taktirko Dmitrija Sajmsa ostaja za širšo javnost skoraj popolna neznanka.

Prva številka je izšla v izjemno omejeni nakladi le 999 izvodov, ki so bili razposlani izključno na strogo zaprt seznam prejemnikov znotraj ruskega političnega in vojaškega vrha.

Čeprav javni dostop do celotne vsebine ne obstaja, nam je uredništvu Insajderja z zbiranjem drobcev in analiziranjem delnih objav, ki so kasneje pricurljale v ruski tisk (kot je npr. pregled na Argumenti Nedeli), uspelo sestaviti celovito in zanesljivo sliko tega pomembnega intervjuja. [1, 2, 3]

Podal ga je namestnik ruskega obrambnega ministra, general armade Junus-Bek Jevkurov, ki je podrobno analiziral preobrazbo sodobnega vojskovanja.

Po njegovih besedah so klasične vojaške doktrine postale preteklost, saj so dinamika spopadov, hitre reforme usposabljanja in prodor umetne inteligence prisilili obe strani v nenehno improvizacijo na fronti. [1, 2]

London kot generator konflikta in tehnološka odvisnost Kijeva

Po oceni Jevkurova zaseda Velika Britanija prvo mesto med državami, ki izvajajo neprijazna dejanja proti Ruski federaciji. "V političnem smislu, če že ne v vojaškem, mislim, da je Velika Britanija na prvem mestu v vseh nam neprijaznih akcijah," je poudaril general armade.

Kot ključni primer je izpostavil dogodke iz leta 2022, ko je takratni britanski premier Boris Johnson obiskal Kijev.

Jevkurov trdi, da je bilo ukrajinsko vodstvo takrat že pripravljeno na pogajanja in podpis mirovnega sporazuma, a jih je Johnson prepričal, naj pogovore opustijo.

Zahod naj bi namesto Poljske izbral Ukrajino kot tamponsko območje za strateški spopad z Rusijo.

Ob tem je namestnik ministra dodal, da so ukrajinske sile popolnoma odvisne od zahodne pomoči: "Brez sodelovanja zahodne tehnologije in kopičenja zalog iz Evrope ter 'civiliziranega sveta' se ukrajinska vojska ne bi obdržala in bi se borila s predpotopnimi 'lesonitnimi' tehnologijami," izhaja iz povzetkov, ki jih navaja portal SMI.TODAY. [1, 2]

Konec mirnodobnih pravil: Nova taktika napada in FPV droni z umetno inteligenco

V tehnološkem smislu je Jevkurov priznal, da so začetni koncepti tako imenovane specialne vojaške operacije doživeli neuspehe in sistemske napake na obeh straneh, saj se tehnologija transformira neposredno v boju.

Prvotno prevlado kvadrokopterjev za izvidovanje so hitro zamenjali bistveno nevarnejši FPV droni.

Danes so se na bojišču pojavili že droni z umetno inteligenco (UI), ki na podlagi vnaprej vnesenih podatkov in koordinat popolnoma samostojno iščejo ter uničujejo cilje. [1]

ukrajina_droni.jpg

Da bi ujeli ta korak, je načelnik Generalštaba oboroženih sil RF leta 2023 odredil vzpostavitev obsežne mreže centrov za usposabljanje operaterjev.

Kot poroča ruski časnik Vedomosti, je Ministrstvo za obrambo zavestno odpravilo številne mirnodobne protokole, tečaje in varnostne zahteve, ki so poveljnike ovirali pri hitri pripravi vojakov. Programi so se podaljšali, a so hkrati postali maksimalno prilagojeni surovi realnosti bojišča. [1, 2]

Zaradi intenzivnega protitopniškega boja in delovanja sovražnikove artilerije je ruska vojska razvila popolnoma novo obliko napada, kar potrjujejo tudi analize na portalu BFM.ru.

Uvedli so shemo vzporednega juriša in utrjevanja: medtem ko se en del enot premika naprej, se posebne, na novo ustanovljene enote takoj fiksirajo in utrjujejo na zasedenih linijah.

S tem so napredujočim enotam omogočili napad brez nenehnega oziranja nazaj. [1, 2]

Odpiranje druge fronte: Geopolitični šah v Afriki

Pomemben del Jevkurovega intervjuja se je nanašal na geopolitične premike zunaj Evrope, zlasti v Afriki, kjer ruske sile krepijo svoj vpliv.

General je poudaril, da je Rusija in njeno ministrstvo v afriške države vstopila izključno na povabilo tamkajšnjih novih zakonitih oblasti, kar pa povzroča ogromno živčnost na Zahodu. [1]

Kot najbolj agresivno nasprotnico ruskega delovanja je izpostavil Francijo.

Pariz je namreč v enem samem letu izgubil vpliv v treh ključnih državah regije Sahel – to so Burkina Faso, Niger in Mali.

Kot navaja podrobna objava na portalu Fontanka.ru, je Jevkurov ostro pripomnil, da so zahodne države tam desetletja delovale kot kolonialisti, ki so na barbarski način izkoriščali in izvažali najdragocenejše surovine, zdaj pa revne države iščejo oporo v Moskvi. [1]

Doktrina permanentne prilagoditve

Intervju Junusa-Beka Jevkurova ponuja redek in realističen vpogled v transformacijo ruske vojaške miselnosti pod pritiskom dolgotrajnega konflikta.

Njegovo priznanje uvodnih sistemskih napak in težav kaže na to, da je Moskva opustila rigidne sovjetske doktrine ter prešla v fazo t. i. permanentne prilagoditve. [1]

Združevanje dveh na videz ločenih tem – tehnološke revolucije z droni na ukrajinski fronti in izrinjanja Francije iz Sahela – razkriva širšo strategijo Kremlja.

Rusija konflikt z Zahodom razume kot globalno vojno izčrpavanja.

Medtem ko se na ukrajinski zemlji bije visokotehnološka bitka za vsak meter zasedenih linij z uporabo UI, se v ozadju odvija geopolitični šah, kjer Moskva z asimetričnimi potezami v Afriki slabi ekonomsko in politično zaledje Zahoda.

Jevkurove besede potrjujejo, da se ruski vojaški vrh ne pripravlja na hitro premirje, temveč na dolgotrajen globalni spopad, v katerem bosta odločali industrijska fleksibilnost in hitrost tehnoloških inovacij. [1, 2]