REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

TaTrenutek -
Cenzura Insajderja na Facebooku se ob globalni hajki na svobodo medijev krepi, a obljubljamo: ne bomo popustili! Zapri 

Zveza NATO hlini enotnost, Macron pa priznal: Evropske članice Nata bi morale zmanjšati odvisnost od ZDA!

Zveza NATO hlini enotnost, Macron pa priznal: Evropske članice Nata bi morale zmanjšati odvisnost od ZDA!»Ko govorim o varnostnih jamstvih, govorim tudi za Rusijo,« je dejal Macron. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Medtem ko se večina članic Evropske unije vse tesneje povezuje z ZDA in sledi politiko te države (povem drugače kot še na primer leta 2003, ko so države »jedrne Evrope« zavračale sodelovanje v nezakoniti iraški vojni!) nekaj zdravega razuma še zmeraj tli v – Franciji.

Zavezništvo ni nekaj, od česar bi morali biti odvisni.

Francoski predsednik Emmanuel Macron je tako na primer nedavno dejal, da bi morale evropske članice zveze NATO glede lastne varnosti postati bolj avtonomne in manj odvisne od zavezništva pod vodstvom ZDA.

To je izjavil po vrnitvi z vrha v Amanu v Jordaniji, vendar so številni evropski mediji, tudi slovenski, Macronovo izjavo popolnoma ignorirali.

So jo pa opazili na Tajskem in v New Yorku:

»Zavezništvo ni nekaj, od česar bi morali biti odvisni. To je nekaj, kar bi moral izbrati, nekaj, s čimer bi delali,« je dejal Macron.

»Moramo ponovno razmisliti o naši strateški avtonomiji,« je poudaril francoski predsednik.

Macron je »tehnologijo in obrambne zmogljivosti« opredelil kot področja, na katerih bi si morale evropske države prizadevati za zmanjšanje odvisnosti od zavezništva, zlasti ZDA.

Dodal pa je, da si države članice ne bi smele prizadevati za ločitev od bloka ali razviti alternative zanj.

»Ni evropske varnostne arhitekture brez strateške avtonomije, znotraj Nata in z Natom, ki pa ni odvisna od Nata,« je dejal.

NATO pakt proti Rusiji: Joe Biden, Emmanuel Macron, Olaf Scholz. In Vladimir Putin. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Macron se je dotaknil tudi nenehnih sovražnosti med Rusijo in Ukrajino, v katerih je slednja dobila široko podporo Zahoda. Medtem ko je ponovil svojo podporo »absolutni obrambi Ukrajine«, je znova dejal, da je treba obravnavati tudi varnostne pomisleke Moskve.

»Ko govorim o jamstvih, govorim o vseh teh državah, za nas, pa tudi za Rusijo,« je dejal Macron.

»To pomeni, da je ena od bistvenih točk, ki jih moramo obravnavati - kot je vedno rekel predsednik Putin - strah, da bo NATO prišel tik pred njegova vrata, in namestitev orožja, ki bi lahko ogrozilo Rusijo.«

V zadnjih tednih je francoski predsednik večkrat dejal, da se mora konflikt na koncu končati s pogajanji, ki naj bi prinesla varnostna jamstva za vse, tudi za Rusijo.

V zadnjih tednih je francoski predsednik večkrat dejal, da se mora konflikt na koncu končati s pogajanji, ki naj bi prinesla varnostna jamstva za vse, tudi za Rusijo.

To stališče je sprožilo plaz kritik Ukrajine in nekaterih držav EU, pri čemer so Poljska, Slovaška in baltske države odkrito nasprotovale Macronovemu predlogu.

Kremelj je ob več priložnostih nakazal, da se je pripravljen pogovarjati z Ukrajino – in Zahodom kot celoto –, hkrati pa je vztrajal, da je treba upoštevati interese Ruske federacije, če naj pride do pogajanj.

Moskva je Kijevu pripisala pomanjkanje diplomatskih prizadevanj za končanje konflikta.

Ukrajinski visoki uradniki so večkrat lansirali bojevite izjave, pri čemer je ukrajinski predsednik Vladimir Zelenski obljubil, da bo ponovno zavzel nekdanje ukrajinske regije Doneck, Lugansk, Herson in Zaporožje – ki so se medtem osamosvojile in Rusiji pridružile v začetku oktobra – ter Krim, ki se je odcepil od Ukrajine že leta 2014, po državnem udaru v Kijevu, ki so ga pomagale organizirati ZDA.

Zelenski je celo »prepovedal« pogajanja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom.

Macron je znan po zadržanem odnosu do zveze NATO.

Leta 2019 je dal intervju za Economist in zatrdil, da je NATO »možgansko mrtev.«

Macron je tedaj ob dramatični ugotovitvi, da se Evropa ne more več zanašati na ZDA nagovoril ostale evropske voditelje z besedami, da Stara celina ne more več pričakovati, da bodo Združene države Amerike skrbele za varnost držav članic Nata.

»Kar trenutno doživljamo, lahko povzamemo z besedami, da je NATO možgansko mrtev, Evropa pa se je znašla na robu brezna,« je dejal Macron.

In dodal, da mora Evropa začeti strateško razmišljati o sebi kot geopolitični sili.

»Med Združenimi državami Amerike in drugimi članicami zveze NATO ni več nikakršne koordinacije pri sprejemanju pomembnih odločitev. Nikakršne,« je poudaril francoski predsednik.

Države se ne morejo več zanašati na to, da bodo ZDA branile svoje evropske zaveznice v zvezi NATO, je v intervjuju za Economist opozoril Emmanuel Macron, ob poudarku, da se zaveda, da današnja Evropa za svoj obstoj mora biti hvaležna prav ZDA.

To je bilo v času ameriškega predsednika Donalda Trumpa.

Nato je prišel Joe Biden – in povedel ves NATO v posredniško vojno v Ukrajini.

Članice NATO zato hlinijo enotnost, toda zadnja Macronova izjava kaže, da se bodo ob neuspehih v Ukrajini začele resne razprave o tem, kaj je NATO prinesel – in odnesel! - Evropi.

Odpor proti vojnohujskaški politiki ZDA in tudi proti rušilni vlogi, ki jo igra zveza NATO, je v Franciji, kot kažejo nedavne demonstracije proti vojni, a tudi proti Macronu in zvezi NATO (zgoraj) - še kako živ.

Demonstranti so zahtevali izstop Francije iz zveze NATO, da Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije preneha s hujskanjem k vojni in da se proti Macronu vloži - ustavna obtožba...

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke