Zunanji ministri zveze Nato v petek o Rusiji in širitvi zveze

Zunanji ministri članic zveze Nato bodo v petek v Bruslju na zadnjem zasedanju v starem domu pred selitvijo sedeža zavezništva v nove prostore v okviru priprav na julijski vrh razpravljali o odnosih z Rusijo in zavezniški politiki odprtih vrat. Slovenijo bo zastopal državni sekretar na zunanjem ministrstvu Andrej Logar.

Dialog z Rusijo je še pomembnejši v času povečanih napetosti, je dan pred zasedanjem poudaril generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. Pripravlja se novo srečanje Nata in Rusije na veleposlaniški ravni, ki naj bi bilo maja, a datum še ni določen.

Stoltenberg opozarja na "vzorec nevarnega obnašanja" Moskve v minulih letih, od nezakonite priključitve Krima in vmešavanja v demokratične procese do podpore brutalnemu režimu v Siriji in zelo verjetne odgovornosti za napad z živčnim strupom v Salisburyju.

Nato se je že odzval z največjo krepitvijo skupne obrambe po koncu hladne vojne, na primer s krepitvijo navzočnosti na vzhodu, a potrebno je nadaljnje prilagajanje hibridnim izzivom, zato bodo ministri v petek preučili možnosti nadaljnjega ukrepanja.

Druga ključna tema bo politika odprtih vrat. Tri države čakajo na napredek na poti v zavezništvo: Makedonija, ki zaradi nerešenega spora z Grčijo glede imena že desetletje čaka na članstvo, ter BiH in Gruzija, ki se nadejata akcijskega načrta za članstvo.

Z akcijskim načrtom za članstvo država vstopi v proces političnega dialoga in vojaških reform, v katerem svoje standarde uskladi z Natovimi, tako da lahko postane članica.

V povezavi s širitvijo in ruskimi grožnjami državam, ki želijo v Nato, je Stoltenberg ponovil znana zavezniška stališča, da ima vsaka država pravico sama odločati o oblikah sodelovanja z drugimi državami ter da o članstvu nove države odloča 29 zaveznic.

Rusko nasprotovanje in tolmačenje položaja kot ustvarjanja vplivne sfere velikih sil za nadzor malih sosed je v popolnem nasprotju s suvereno pravico države, da odloča o svoji poti, v kar verjame Nato, je še izpostavil generalni sekretar.

Ministri bodo med drugim razpravljali tudi o razmerah v Siriji, iranskem jedrskem sporazumu, načrtovani Natovi misiji za usposabljanje iraških inštruktorjev in v pomoč pri vzpostavljanju iraških vojaških šol ter o Afganistanu.

Misijo v Iraku naj bi zavezništvo zagnalo na julijskem vrhu. Štela naj bi več sto pripadnikov. Namen je zagotoviti, da bodo iraške sile same zmožne preprečevati ponovno krepitev teroristične organizacije Islamska država.

V povezavi z Afganistanom je Stoltenberg pozdravil zgodovinsko ponudbo predsednika Ašrafa Ganija za mirovna pogajanja s talibani in nakazal, da naj bi Natove sile igrale "omejeno" vlogo pri zagotavljanju varnosti na oktobrskih afganistanskih volitvah.

Na dan zasedanja je sicer predviden zgodovinski vrh Korej. Stoltenberg poudarja, da mednarodna skupnost mora ohraniti pritisk na Pjongjang in sankcije, dokler ne bo "konkretnih sprememb" v dejanjih Severne Koreje.

Tik pred zasedanjem je še vedno odprto vprašanje, kdo bo na njem zastopal ZDA: Mike Pompeo, ki naj bi ga senat danes potrdil za zunanjega ministra, ali vršilec dolžnosti državnega sekretarja John Sullivan.

Petkovo zasedanje, na katerem bo Slovenijo zastopal državni sekretar na zunanjem ministrstvu Andrej Logar, bo zadnje v stari stavbi, ki je bila Natov dom v Bruslju minulih 50 let in priča širitvi s 15 na 29 članic.

Zavezništvo se namreč te dni seli v nov dom. Slovenska misija se bo predvidoma selila 19. maja. "To je nov dom za sodobno in v prihodnost usmerjeno zavezništvo," poudarja generalni sekretar.

Ob selitvi so po neuradnih informacijah našli tudi staro leseno kladivo, islandsko darilo ob selitvi Nata iz Pariza v Bruselj leta 1967. Z udarcem s tem kladivom naj bi generalni sekretar v petek sklenil zadnje zasedanje v stari stavbi.