REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Zelena luč Hrvaški za vstop v schengen, Junckerjevo zadnje zastrupljeno politično darilo Plenkoviću

Zelena luč Hrvaški za vstop v schengen, Junckerjevo zadnje zastrupljeno politično darilo PlenkovićuJuncker in Plenković, ljubezen brez meja. Vir: Xinhua

Zelena luč Evropske komisije je bila napovedana in pričakovana.

Evropska komisija je o tako pomembnem vprašanju, kot je ocena pripravljenosti Hrvaške na vstop v schengen, odločala tik pred zaključkom mandata in sprejela že pričakovano odločitev.

In v slovenski vladi so jo – prav tako pričakovano – takoj zatem ocenili kot »politično.«

»Mi smo že povedali, da, če bo odločitev politična, potem bo tudi Slovenija ravnala politično in tako, kot je v interesu Slovenije,« je predsednik slovenske vlade Marjan Šarec ponovil v Cankarjevem domu.

Poglejmo samo en primer. ameriška nedavna odločitev, da zapustijo zavezniške Kurde se tudi v ZDA ne kritizira zgolj zaradi trenutnega učinka, pač pa zato, ker je slab primer izdaje zaveznikov, ki korozivno deluje na vse prihodnje obljube ZDA.

Komisija, ki odhaja, za usodo svojega predloga seveda ne bo več skrbela in zato je bilo res neprimerno, da se je ta organ EU odločil tako, kot se je.

Glede na prijateljske odnose hrvaškega predsednika vlade Andreja Plenkovića in odhajajočega Jean-Clauda Junckerja in dejstvo, da oba izhajata iz konservativnih strank z istim političnim predznakom omenjena odločitev ni presenetila nikogar.

Vendar je bil odgovor iz Slovenije prav tako – pričakovan.

»Slovenija pričakuje, da bo Hrvaška v nadaljevanju izpolnila vse pogoje, tako tehnične kot pravne, vključno s spoštovanjem vladavine prava, za vstop v schengenski prostor,« so zapisali v kabinetu premierja v odzivu na včerajšnjo oceno Evropske komisije.

Poudarek je tukaj na, jasno, besedici »pravno.«

Hrvaški predsednik vlade seveda nonšalantno trdi, da je za Hrvaško še zmeraj »odprto« mejno vprašanje s Slovenijo del »bazena problemov razapada SFRJ«, toda za Slovenijo in velik del sveta, ki spoštuje mednarodno pravo je jasno, da to ni res, ker je o tem »odprtem vprašanju« že odločalo in ga »zaprlo« arbitražno sodišče.

Juncker in Plenković Vir:APA
Prijatelja: Plenković in Juncker

Ob tem je Marjan Šarec sosede tudi nekoliko zbodel in se ponorčeval iz pripravljenosti Hrvaške glede njenega izpolnjevanja schengenskih kriterijev, rekoč, da »nas to malo skrbi«.

»To, da smo letos imeli že 12.000 nezakonitih migrantov, ki smo jih potem vrnili na Hrvaško, pomeni, da od nekje prihajajo in da je meja med BiH in Hrvaško prepustna. In zato ne vem, če se bo to z morebitnim vstopom v schengen kar čez noč spremenilo,« je poudaril Šarec.

Vendar pa Evropska komisija ni edini organ, k odloča o vstopu neke države v schengen. Brez soglasja članic EU namreč vstop ni mogoč, kar z drugimi besedami pomeni, da ima Slovenija na tem področju pravico do veta.

Verodostojnost in izpolnjevanje obljub, to je danes v svetu podcenjeno, toda v diplomaciji in mednarodni politiki te staromodne vrednote še vedno imajo svojo visoko in trajno vrednost.  

Hrvaški predsednik vlade tega očitno ne razume dovolj dobro.

Za hrvaške medije ponavlja, da Slovenija ne bo mogla v nedogled blokirati hrvaškega vstopa v schengensko območje.

 »Ne morejo v nedogled blokirati, mi smo članica, imamo zadostne mehanizme, samo to bom rekel,« je odgovoril Andrej Plenković na vprašanje hrvaških novinarjev, ali bi lahko Slovenija na dolgi rok blokirala vstop Hrvaške v schengen.

Ampak hrvaška kot članica s svojim nasprotovanjem Sloveniji ne more »izničiti« slovenskih zadržkov.

In enako, kot si Hrvaška jemlje pravico, da »suvereno« odloča celo o veljavnosti arbitražne razsodbe (zoper katero res nima pravice ugovarjati), tako ima Slovenija suvereno pravico do negativnega mnenja glede vstopa Hrvaške v schengen.

Za Slovenijo namreč »nepolitična« odločitev pomeni, da mora vsaka država, ki želi v schengen, spoštovati vse veljavne odločitve, »vključno s spoštovanjem in izvrševanjem mednarodnih sporazumov in odločb mednarodnih razsodišč,« kot je to dejal zunanji minister Miro Cerar.

Meddržavno sodišče v Haagu

Države si ob tem pridobivajo svojo verodostojnost tudi s svojimi dejanji.

Poglejmo samo en primer. Ameriška nedavna odločitev, da zapustijo zavezniške Kurde se tudi v ZDA ne kritizira zgolj zaradi trenutnega učinka, pač pa zato, ker je to slab primer izdaje zaveznikov, ki korozivno deluje na vse prihodnje obljube Washingtona.

Zaradi te poteze ZDA postajajo nezanesljiv partner, to pa države že »vnaprej« vnašajo v svoje računice ob sprejemanju naslednjih odločitev.

Juncker je zato Plenkoviću pred odhodom s svojega položaja res dal zeleno 'darilo schengna' - toda to darilo je prav zaradi dosedanjega neverodostojnega ravnanja Hrvaške 'zastrupljeno' in bo kot takšno ostalo še naprej, vse do konca 'mejnega vprašanja'.

 »Ameriška beseda je vredna manj,« je ob tem dogodku opozoril eden od zunanjepolitičnih strokovnjakov. Res je.

Tudi zato, ker je Rusija držala besedo v težkih časih in ni zapustila svojih zaveznikov, na primer Asada v Siriji, to cenijo celo njeni rivali.

Zato so nedavno s častmi sprejeli Vladimirja Putina tudi v Savdski Arabiji.

Verodostojnost in izpolnjevanje obljub, to je danes v svetu podcenjeno, toda v diplomaciji in mednarodni politiki te staromodne vrednote še vedno imajo svojo visoko in trajno vrednost.

Enako, vendar popolnoma obratno pa velja za Hrvaško – ta se je z vrsto prekucniških in verolomnih dejanj, ko je najprej podpisovala, potem pa odstopala od sporazumov v Sloveniji zapisala kot država, katere beseda ne velja prav veliko.

To pa je potrebno imeti pred očmi tudi tedaj, ko ta država daje nove obljube.

In tudi sprejem v schengen ni nič drugega kot velikanska obljuba.

Juncker in Plenković
Ljubezen ...

Država obljubi, da bo nadzorovala svoje zunanje meje proti nečlanicam EU, zato druge države umaknejo nadzor nad mejami znotraj EU.

Toda – ali bo Hrvaška res držala svoje obljube?

Kako ji je mogoče verjeti, če ne izpolnjuje niti odredb mednarodnih sodišč?

Le kdo bi verjel obljubam države, ki je tako spektakularno prekršila svoje obljube iz pretekosti?   

In tudi zato, ker je Slovenija leta 2009 zelo hitro popustila, odstopila od svoje tedanje »blokade« Hrvaške ob njenem vstopu v EU in Nato (ker je verjela obljubam Hrvaške), bo pri sicer manj pomembnem vstopu v schengen slovenska diplomacija sedaj zavirala veliko bolj, kot bi sicer.

Tega pa sedanja hrvaška vlada očitno še vedno ne razume.

Juncker je zato Plenkoviću pred odhodom s svojega položaja res dal zeleno »darilo schengna« - toda to darilo je prav zaradi dosedanjega neverodostojnega ravnanja Hrvaške »zastrupljeno« in bo kot takšno ostalo še naprej, vse do konca razrešitve »mejnega vprašanja«.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke