ZDA razmišljajo o »pomorski blokadi« izvoza ruskih energentov. Rusija odgovarja: to bi bila vojna

ZDA bi menda lahko, »če bi bilo potrebno« za omejevanje dostopa ruskih energentov na svetovne trge uporabijo celo – svojo mornarico.

Tako vsaj po poročanju časnika Washington Examiner meni ameriški sekretar za notranje zadeve Ryan Zinke.

Zinke je ob tem zatrdil, da se je Rusija v Siriji in drugje po svetu angažirala le zato, da bi si zagotovila tuje trge.

»Prepričan sem, da je razlog, zaradi katerega so Rusi na Bližnjem vzhodu le ta, da bi lahko posredovali pri trgovini z energijo na enak način, kot to počnejo v vzhodni Evropi, v južnem trebuhu Evrope,« je dejal ameriški sekretar. Pri tem pa ZDA menda niso brez možnosti, da takšno ravnanje preprečijo.

»V ZDA imamo sposobnost, z našo mornarico, da zagotovimo, da morske poti ostanejo odprte in, če je potrebno, da blokiramo… da bi zagotovili, da njihova energija ne pride na trg,« je dejal Zinke.

Sporno izjavo je podal pred prisotnimi na javni razpravi v okviru nevladne organizacije Consumer Energy Alliance, neprofitne organizacije, ki se predstavlja za »glas energetskega potrošnika.« Pri tem je Zinke politiki Irana in Rusije ocenil kot v bistvu enaki.

Glede ekonomskih možnosti ZDA in zaveznic v razmerju do Irana in Rusije je ocenil, da je potrebno uporabiti »vzvode« in »nadomeščati gorivo«, pri čemer je rusko gospodarstvo zaradi velikega izvoza energentov označil kot »konja, ki zna samo en trik«.

Izjavo so v Rusiji razumeli v kontekstu podobnih izjav, ki jih je nedavno, na vrhu zveze NATO, podal tudi ameriški predsednik Donald Trump, ki je kot »neprimeren« in za Evropo škodljiv opisal tudi projekt »Severnega toka 2«, saj naj bi Evropo naredil preveč odvisno od Rusije.

V Rusiji ocenjujejo, da je 11 milijard dolarjev vreden projekt povezovanja Rusije in Nemčije s plinovodom »Nord Stream 2« povsem komercialne narave, ameriške grožnje pa vidijo kot primer »nepoštene konkurence«, saj si ZDA prizadevajo evropskim državam istočasno prodati čim več svojega utekočinjenega (LNG) in veliko dražjega plina, ki ga v Evropo prevažajo s tankerji, kar seveda podraži ceno plina.

Ameriške poskuse vmešavanja v odnose med Nemčijo in Rusijo je obsodil tudi predsednik pomembne Zveze nemške industrije (BDI) Dieter Kempf, ki je dejal, da ima osebno »velike težave« z »vmešavanjem tretjih držav« v energetske posle v Evropi.

V Rusiji se je odzval tudi eden od visokih senatorjev ruskega senata. »Blokada Rusije bi bila v skladu z mednarodnim pravom enaka napovedi vojne«, je dejal Aleksej Puškov, predsednik senatnega odbora za informacijsko politiko. Kot »popolno neumnost« je ocenil tudi izjave Ryana Zinka o tem, da je Rusija v Siriji intervenirala le zaradi svojih energetskih interesov.

To je po njegovi oceni nekaj »popolnoma nerealnega«, saj Rusija nikoli ni izvažala energije v bližnjevzhodne države, ki so same velik izvoznik energentov.

Član senatnega odbora za obrambo Franz Klintčevič pa je dejal, da so izjave ameriškega sekretarja »skrajno neprimerne«.

Član odbora za mednarodne odnose Anton Morozov pa je ocenil, da Rusija na take poteze ZDA »lahko odgovori«, da pa bi takšno ravnanje vodilo le do povečanja napetosti, zaradi česar je bolje nadaljevati z dialogom.

ZDA pa očitno vse bolj skrbijo ne samo ruski plinski posli, pač pa tudi uspešne prodaje ruskega orožja. Ameriška administracija je nedavno izrazila negodovanje tudi nad rusko prodajo raket S-400 oboroženim silam Indije. Zaradi nakupa istega orožja so ZDA že zagrozile s sankcijami Turčiji in sankcionirale Kitajsko. Za te raketne sisteme se poleg več drugih držav zanima tudi Katar, v katerem je največje ameriško vojaško oporišče na Bližnjem vzhodu.

V tem trenutku še vedno ni jasno, ali bodo ZDA uvedle omenjene »sankcije« in razne blokade tudi zoper te države in ali so takšni prijemi - sploh uresničljivi.