ZDA obtožile nekdanjo protiobveščevalno agentko vohunjenja za Iran

Na zveznem sodišču v Washingtonu so vložili obtožnico proti nekdanji protiobveščevalni agentki, ki je delala za Urad za posebne preiskave Vojnega letalstva ZDA in sicer, da je vohunila za Iran.

Monica Witt je v Iran zbežala že leta 2013 in tako ostaja izven dosega ameriškega pravosodnega sistema.

Wittova je leta 1997 postala posebna preiskovalka v Uradu za posebne preiskave Vojnega letalstva ZDA in je bila zadolžena za protiobveščevalno delovanje proti Iranu.

V sklopu svojega usposabljanje se je naučila farsi in imela dostop to najbolj zaupnih informacij s področja nacionalne varnosti.

Tako je imela podatke o ameriških obveščevalnih in protiobveščevalnih operacijah, kot tudi o identitetah ameriških obveščevalnih agentov ter njihovih zaupnih virov.

Med letoma 2003 in 2008 je večkrat delovala na področju Bližnjega vzhoda, pri čemer je imela tudi stike z dvojnim državljanom Irana in ZDA (oseba A), ki je delal za Iranski revolucionarni gardni korpus (IRGC) kot iskalec in ocenjevalec (potencialnih) virov.

Leta 2008 je zapustila vojaške vrste in se zaposlila v zasebnem podjetju, ki dela za ameriške obveščevalne agencije; tu je ostala do avgusta 2010. Ameriški preiskovalci so odkrili njeno e-poštno izmenjavo z A, v katerem je zapisala, da bi svoje urjenje rada uporabila »za dobro in ne za slabo« ter končala sporočilo s: »Hvala, da si mi dal priložnost«. S tem sporočilom domnevajo, da sodi v začetek njenega vohunjenja za Iran.

Februarja 2012 je dejansko odpotovala v Iran, kjer je sodelovala na konferenci, ki jo je sponzoriral IRGC, in je bila usmerjana v obsodbo ameriških moralnih standardov ter promocijo protiameriške propagande. Nastopila je v več videih, kjer je izrazila kritiko ameriške vlade in nato še prestopila v islam, kar so tudi objavili na iranski televiziji.

Maja 2012 jo je FBI obvestil, da jo Iran želi pridobiti na svojo stran, a jim je zagotovila, da če se bo kdaj vrnila v Iran, da ne bo razkrila nobenih informacij o svojem delu. Naslednji mesec se je A tudi vrnil v ZDA, pri čemer je Wittovo zaposlil kot svojo asistentko pri protiameriškemu filmu, ki so ga pozneje predvajali v Iranu.

Kljub opozorilu FBI je Wittova februarja 2013 ponovno odšla v Iran, kjer je ponovno sodelovala na protiameriški konferenci, nastopila v novih videih ter se sestala s pripadniki IRGC. Takrat jim je tudi razkrila, da želi prebežati v Iran.

Po vrnitvi je nadaljevala z načrti o prebegu, pri čemer je 23. junija 2013 A pisala, da če ji ne bo uspel prebeg, bo javno razkrila podatke o svojem delu kot Edward Snowden. Konec meseca mu je ponovno pisala in povedala, da je odšla na iransko veleposlaništvu v afganistanskem Kabulu in jim »povedala vse«. Hkrati je zapisala: »Povedala sem jim, da nimam več veliko možnosti in bom odpotovala drugam, kjer bom zaprosila za pomoč.«

A ji je že naslednji dan odpisal, da je govoril z več ljudmi in da delajo na »več različnih kanalih«. Odgovorila mu je, da ji je zadosti iranske sumničavosti in da upa, »da ima več sreče z Rusijo v tem trenutku.« 3. julija mu je poslala še eno pismo: »Mislim, da se lahko tiho izmuznem v Rusijo, če mi bodo pomagali in nato lahko kontaktiram Wikileaks od tam, ne da bi razkrila svoje lokacije.«

Konec julija 2013 je Wittova prejemala e-pismo od A, v katerim ji je podal kontaktne informacije o iranskem veleposlaništvu. Kmalu je Wittova prejela navodila, kako bo lahko zapustila ZDA preko Dubaja in odšla v Iran.

Med julijem in koncem avgusta 2013 je Wittova preko spleta iskala podatke o svojih nekdanjih kolegih iz protiobveščevalne službe, nakar je konec avgusta 2013 odletela v Dubaj in od tam v Teheran.

Obtožnica v ZDA jo zdaj bremeni, da je med januarjem 2012 in majem 2015 v Iranu in drugje sodelovala v zaroti z iranskimi obveščevalci, da jim »priskrbi dokumente in informacije, povezane z nacionalno varnostjo ZDA, z namenom in razlogom, da bi slednji povzročili škodo ZDA in bili v korist Iranu.«

Tako jo obtožujejo, da je o svojih nekdanjih kolegih pripravila pakete informacij, kot tudi da je razkrila obstoj »visoko-zaupnega obveščevalnega pridobitvenega sistema«. Hkrati je razkrila identiteto ameriškega obveščevalnega agenta in tako »ogrozila življenje te osebe«.

Obtožnica bremeni še štiri Irance s sodelovanjem v zaroti, poskusih računalniških vdorov, hujše kraje identitete in poskusov pridobivanja najmanj osmih ameriških vladnih uslužbencev, »ki so vsi v določenem času delali z ali imeli kontakte z Monico Witt«, še poroča CNN.