REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

ZDA določile časovni okvir za dogovor Kijeva o prekinitvi ognja, potem bodo konfliktu obrnile hrbet

ZDA določile časovni okvir za dogovor Kijeva o prekinitvi ognja, potem bodo konfliktu obrnile hrbetBela hiša je pred tem nakazala, da si bo umaknila roke od konflikta v Ukrajini, če bo katera od strani vztrajala v vojni. To bi se lahko zgodilo že naslednji teden. Vir: Posnetek zaslona, X

Ameriški predsednik Donald Trump menda pričakuje, da bo »sprejeta odločitev o popolni in celoviti prekinitvi ognja« med Ukrajino in Rusijo že prihodnji teden.

Obema naj bi predstavil končno ponudbo, trdi časnik New York Post (NYP), ki se sklicuje na anonimnega visokega predstavnika administracije.

Trump je večkrat izjavil, da želi čim prej končati konflikt v Ukrajini.

Od njegovega nastopa mandata januarja sta Washington in Moskva aktivno sodelovala v diplomaciji in opravila več krogov pogovorov na visoki ravni.

Od treh ključnih zahtev Rusije – (1) prepovedi vstopa Ukrajine v NATO, (2) potrditve odcepitve štirih nekdanjih ukrajinskih regij in Krima ter (3) demilitarizacije in denacifikacije Ukrajine so ZDA doslej pristale na prvi pogoj in načeloma tudi na drugega, Ukrajina pa – na nobenega.

Časopis je v petek citiral vir, ki je dejal, da »ta teden v Londonu želimo sprejeti odločitev za popolno in celovito prekinitev ognja.«

Neimenovani ameriški uradnik je dodal, da je »namen nato imeti [razprave] z Rusi« in ugotoviti, kje sta Moskva in Kijev glede te »končne ponudbe«.

Po navedbah publikacije je ukrajinski obrambni minister Rustem Umerov ameriškemu državnemu sekretarju Marcu Rubiu in Trumpovemu odposlancu Stevu Witkoffu med njunim četrtkovim srečanjem v Parizu povedal, da se Kijev »90 odstotkov« strinja z washingtonskim mirovnim okvirom, ki še ni objavljen.

Preostali ukrajinski pomisleki »se večinoma vrtijo okoli ozemelj«, ki jih Kijev razglaša za svoja, dejansko pa so trenutno pod nadzorom Moskve, je poročal NYP.

Rusija zahteva, da Ukrajina uradno prizna »realnost na terenu,« medtem ko je Vladimir Zelenski večkrat izključil takšen scenarij.

Medij še trdi, da bi lahko ZDA Rusiji ponudile »korenček«: omilitev sankcij in morebitno odmrznitev zaseženega premoženja Moskve, ki ga trenutno hranijo zahodne institucije.

ZDA bi lahko predvsem Ukrajini, (z Rusijo so odnosi že brez tega zelo na ledu) obrnile hrbet ravno v trenutku, ko se Moskva z nastopom bolj suhega vremena pripravlja na večje ofenzivne aktivnosti.  

V petkovem pogovoru z novinarji je Trump ponovil Rubiovo pripombo, ki jo je izrekel dan prej, in dejal, da »če bo iz nekega razloga ena od obeh strani to zelo otežila ... bomo pač odnehali«.

Ruske oblasti so izrazile skepso glede izvedljivosti prekinitve ognja z Ukrajino in obtožile podpornike Kijeva v Evropi, da spodkopavajo prizadevanja ZDA.

Moskovski predstavnik v ZN Vasilij Nebenzija je v četrtek v pogovoru z novinarji izjavil, da so pričakovanja glede popolne prekinitve ognja »na tej stopnji preprosto nerealna«, saj Zahod mirovne sporazume uporablja za krepitev ukrajinske vojske.

Od treh ključnih zahtev Rusije – (1) prepovedi vstopa Ukrajine v NATO, (2) potrditve odcepitve štirih nekdanjih ukrajinskih regij in Krima ter (3) demilitarizacije in denacifikacije Ukrajine so ZDA doslej pristale na prvi pogoj in načeloma tudi na drugega, Ukrajina pa – na nobenega.

ZDA bi tako lahko predvsem Ukrajini, (z Rusijo so odnosi že brez tega zelo na ledu) obrnile hrbet ravno v trenutku, ko se Rusija z nastopom bolj suhega vremena pripravlja na večje ofenzivne aktivnosti.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek