REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Zastave na pol droga v Srbiji in Vojvodini zaradi smrti Đorđa Balaševića: »Kakor da je umrl nekdo moj«

Zastave na pol droga v Srbiji in Vojvodini zaradi smrti Đorđa Balaševića: »Kakor da je umrl nekdo moj«Đorđe Balašević, spontano zbiranje ljudi v Novem Sadu. Vir: Nova.rs, Twitter

Vest o smrti njihovega someščana, kantavtorja Đorđa Balaševića, je prebivalce Novega Sada šokirala. Ko se je razširila vest, so mnogi na ulicah jokali, kakor da bi izgubili najbližje.

Okoli tisoč se jih je spontano zbralo na osrednjem trgu v Novem Sadu, kjer so ob spomeniku Svetozarju Miletiću prižigali sveče.

»Kakor da je umrl nekdo moj,« je v solzah dejala prodajalka v Zmaj Jovini ulici v Novem Sadu.

Iz zvočnikov so odmevale Balaševićeve pesmi, najprej njegova znana Kad odem.

Vsako pesem so ljudje na trgu pospremili z velikim aplavzom, od D-mola do Priče o Vasi Ladačkom in skladbe Neki novi klinci.

Nekaj sto ljudi se je zbralo tudi pred hišo Đorđe Balaševića v Ulici Jovana Cvijića 33.

Sveče za Balaševića
Sveče za priljubljenega Đoleta Balaševića. Vir: Twitter

Direktor založniške hiše Color press group Robert Čoban, ki je osebno dobro poznal Đorđa Balaševića je ocenil, da so bili tudi v Srbiji do Balaševića zelo nepravični.

Že veliko pred razpadom SFRJ, leta 1987 je napisal preroško pesem z naslovom 'Samo da ne bo vojne.' In žal se je le štiri leta zatem res zgodila.

Znan je bil namreč kot oster kritik Slobodana Miloševića in podpornik demokratičnih sprememb.

Že veliko pred razpadom SFRJ, leta 1987 je napisal preroško pesem z naslovom »Samo da ne bo vojne.«

In žal se je le štiri leta zatem res zgodila.

Toda tudi po letu 2000, po 5. oktobru, ko je bil Slobodan Milošević strmoglavljen z oblasti, je bil precej razočaran tudi nad smerjo, ki jo je ubrala vsa država, pa tudi regija.

Zato se je umaknil iz javnosti, prirejal je le še svoje tradicionalne koncerte.

Ker ni bil niti podpornik sedanje oblasti, so bile mnoge njegove pesmi nezaželene na številnih radijskih postajah.

Kot je dejal Robert Čoban je bilo »žalostno«, ker nekatere televizije na dan smrti Balaševića v svojih arhivih niso mogle najti posnetkov, ki ne bi bili starejši od 10 let.

»To pomeni, da on na mnoge televizije sploh ni smel vstopiti. Na številnih televizijah je bil prepovedan desetletja, leta so ga napadali na naslovnicah tabloidov z najhujšimi psovkami. Mi vemo, kakšen je bil Đole, po tem pa bomo videli, kakšni smo bili vsi mi zadnjih 20, 40 let,« je ocenil.

Đorđe Balašević in Bora Đorđević, skupina Rani mraz
Đorđe Balašević in Bora Đorđević, skupina Rani mraz. Vir: Twitter

»Đole Balašević ni bil nekdo, ki bi ga lahko srečevali po mestnih kavarnah in gostilnah v Novem Sadu, živel je umirjeno družinsko življenje. Včasih bi ga lahko videli na keju, kako hitro hodi. To, kar so ljudje čutili do njega, čeprav so ga videli mogoče enkrat letno na tem božičnem koncertu je bilo tako močno, da se je pokazalo tudi včeraj na Trgu svobode,« poudarja Čoban.

Balaševića so se spomnili še marsikje drugje. V Puli so sveče zagorele na železniški postaji, o kateri govori njegova pesem Oprosti mi Katrin, v Zagrebu pa ob ćiriličnem napisu Bećarac.

Spomnil se ga je tudi podpredsednik črnogorske vlade, ki je dejal, da se je njegova generacija iz Balaševićevih pesmi učila o svobodi, o tem, kako se je »s peresom sokola« potrebno boriti proti »urokom«, ki ljudem natikajo okove.

Tako je namreč Balaševič sporočal v svoji pesmi Živeti svobodno.

Panonskemu mornarju, kot so Balaševića imenovali mnogi, po eni od njegovih uspešnih pesmi, je zaželel mirno morje in bonaco.

Na vest o smrti Balaševića se je odzval tudi Rade Šerbedžija.

»Ta novica me je strašno razžalostila. So neke smrti, ki so absurdne in jih ne moreš sprejeti. Enostavno nimam besed … Bil je velik, veličanstven pesnik. Božanski pesnik, ki ni samo pel svoje svoje pesmi, pač pa je pisal tudi poezijo in knjige. Bil je modrec. Ob vsem tem je bil velik človek. Hraber, ko je bilo potrebno biti hraber. Rekel je NE vojni. Rekel je NE nasilju in to je vsekakor potrebno priznati in počastiti«, je dejal znani igralec.

Na nedavno vprašanje novinarjev, po čem si bo zapomnil leto 2020, je Balašević sam pojasnil, zakaj se sploh ne želi spominjati leta 2020.

To sedaj že predolgo traja. Sedaj se počutim že precej koronulo.

»To sedaj že predolgo traja. Sedaj se počutim že precej koronulo,« je dejal in v neprevedljivi igri besed združil »korono« z »oronulo« (razpadajoče, staro).

Priznal je, da je leto 2020 celo bolj izgubljeno leto od tistega, ki ga je preživel v JLA.

»Še nedavno sem mislil, da ni bolj obupnega in izgubljenega leta od tistega, ki sem ga preživel v JLA , pižama-zabava ob kolektivnem gledanju ‘TV Dnevnika’, neumorno salutiranje vsaki častniški kapi, ki pride mimo, tisto groteskno kopanje ‘rova za ležeči položaj’ na Jakuševcu, nedaleč od civilizacije, to so bili za mnoje razumevanje svobode in zdravega razuma vrhovi absurda in nesmisla.«

Toda ker je leto 2020 preseglo tudi te nesmisle in ker je v tem letu izgubil tudi prijatelja Mustafo Nadarevića je dejal, da se leta 2020 sploh ne misli spominjati, tudi zato, ker ima za spomine namenjenih še vrsto drugih let.

In potem je prišlo leto 2021.

Zadnji studijski album »Rani mraz« je objavil leta 2004, dve leti pozneje pa tudi roman Kot rani mraz.

Leta 2018 je izšla tudi njegova Knjiga, ki je ni.

Za seboj je pustil soprogo Olivero, hčerki Jovano in Jeleno ter sina Aleksa.

Delite članek