REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Poslovil se je Đorđe Balašević: »Kar sem dobil v Ljubljani je bila velika uteha za mesta, ki sem jih izgubil v vojni«

Poslovil se je Đorđe Balašević: »Kar sem dobil v Ljubljani je bila velika uteha za mesta, ki sem jih izgubil v vojni«Zbogom, legendo: Đorđe Balašević

V Novem Sadu je umrl znani srbski glasbenik in pevec, »panonski mornar« Đorđe Balašević, star 67 let.

Pred tremi dnevi so ga sprejeli na Infektivno kliniko, kjer se je zdravil zaradi pljučnice.

Njegova smrt je še toliko bolj tragična, saj je umrl zaradi koronavirusne bolezni covid-19 in to v trenutku, ko cepljenje v Srbiji sicer hitro napreduje.

Veliko oboževalcev je imel v vseh državah nekdanje Jugoslavije, tudi v Sloveniji.

V mladosti je zaigral tudi v nekaterih jugoslovanskih filmih, mnoge njegove skladbe pa so dosegle izjemno veliko popularnost in so skorajda ponarodele.

Đorđe Balašević
Počivaj, legendo. Vir: Twitter

Svojo pesniško in glasbeno kariero je začel kot član skupin Žetva in Rani mraz, od leta 1982 pa je nastopal solo.

Igral je v nekaterih televizijskih nadaljevankah, za katere je napisal tudi glasbo.

V času SFRJ je bila znana predvsem njegova pesem Računajte na nas, številne njegove pesmi pa so imele lirično noto.

Mnogi so ga imeli radi in tudi Đole ni skoparil s čustvi ...

Kaj vse pa ni imel rad najbolje ilustrira njegova pesem Namćor.

​ Đorđe Balašević - posvetilo Đorđe Balašević - posvetilo. Vir: Osebni arhiv
Đorđe Balašević - posvetilo. Vir: Osebni arhiv

Zlasti v osemdesetih in devedesetih letih prejšnjega stoletja je s svojimi pesmimi in nastopi nasprotoval enoumju, vojnam, v Srbiji pa je bil med vidnejšimi nasprotniki politike Slobodana Miloševića, zaradi česar je imel veliko težav.

Kmalu po razglasitvi neodvisnosti Slovenije je bil Đorđe Balašević tudi v Sloveniji tarča kritik in napadov iz nacionalističnih krogov.

Zamerili so mu nekatere kritične ocene, ki jih je izrekel ob razpadu države.

Balaševićevo pismo, 1.stran
Balaševićevo pismo zahvale avtorjema prvega intervjuja, ki ga je dal za slovenske medije po razpadu nekdanje Jugoslavije, 1. stran. Vir: Osebni arhiv

Ob organiziranju koncerta v Sloveniji leta 1993 in 1994 je imel težave s prihodom zaradi ovir, ki so mu jih povzročali na slovenskem veleposlaništvu v Budimpešti in nasploh v tedanjem ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ).

To je bil čas, ko so bile vse vezi med Srbijo in Slovenijo pretrgane.

V Budimpešti pa je Balaševiću tedaj največ težav povzročal današnji slovenski odlikovanec, državni sekretar na MZZ Andrej Šter, ki je zaslovel s pošiljanjem državljanov »v ku*ac« spomladi leta 2020, ob pandemiji koronavirusa.

Podpisana sem tedaj skupaj z Igorjem Mekino naredila intervju z Đorđem Balaševićem, v katerem je lahko prvič po razpadu države za slovensko javnost pojasnil svoja stališča.

Đorđu sva hkrati pomagala pri premagovanju ovir do koncerta v ljubljanskem Tivoliju, ob kritikah tedanje politike slovenske vlade in to ne samo zaradi zavržnega odnosa do Đorđe Balaševića, pač pa tudi do Bajage in drugih tujih umentikov, predvsem pa proti Izbrisanim in drugim, ki so bili s strani tedanje oblasti označeni za neprimerne in kot pripravne tarče državnega maščevanja ter omejevanja vstopov v Slovenijo.

Izpostavljanje dejstva, da je Slovenija z onemogočanjem kulturnih stikov in prihodov umetnikov iz Srbije v Slovenijo kršila tudi mednarodno pravo pa je v nekem trenutku naposled zadostovalo, da je bil Đorđu vendarle izdan vizum, na podlagi katerega je lahko prišel v Ljubljano.

In od tedaj jo je obiskal še velikokrat, obema novinarjema pa je ob tej priložnosti napisal in po telefaxu poslal tudi posebno posvetilo, ki ga tokrat prvič objavljamo.

Balaševićevo pismo, 2.stran
Balaševićevo pismo zahvale avtorjema prvega intervjuja, ki ga je dal za slovenske medije po razpadu nekdanje Jugoslavije, 2. stran. Vir: Osebni arhiv

V pismu je tako, kot je znal samo on, opisal tudi svoje vtise, doživetja in občutke ob ponovnem obisku Slovenije in po dolgem času znova prvem koncertu, v tedaj popolnoma drugačnih okoliščinah, že po razpadu SFRJ.

»Kar sem dobil v Ljubljani je bila velika uteha za mesta, ki sem jih izgubil v tej vojni. Prekleto, saj bom na koncu še zmagal,« je končal svoje pismo.

In res je, Đole. Ti si že zmagal.

Nikoli več žal ne bomo uživali na tvojih koncertih, ne bomo več mogli v živo poslušati tvojega melodičnega, vojvodinskega naglasa in šal, s katerimi si se znal tako lepo norčevati iz vseh človeških napak in ozkosrčnosti.

Toda tvoje pesmi se bodo vrtele in vrtele še naprej. Tudi v Sloveniji. 

Zbogom, Đole.

Delite članek