Poslovil se je Đorđe Balašević: »Kar sem dobil v Ljubljani je bila velika uteha za mesta, ki sem jih izgubil v vojni«

V Novem Sadu je umrl znani srbski glasbenik in pevec, »panonski mornar« Đorđe Balašević, star 67 let.

Pred tremi dnevi so ga sprejeli na Infektivno kliniko, kjer se je zdravil zaradi pljučnice.

Njegova smrt je še toliko bolj tragična, saj je umrl zaradi koronavirusne bolezni covid-19 in to v trenutku, ko cepljenje v Srbiji sicer hitro napreduje.

Počivaj u miru legedno. Bićeš dugo pamćen.
Život?
To ti je, znaš ono na grobu, pa kad piše godina rodjenja i godina smrti.
E ona crtica izmedju, to je život...
- Đorđe Balašević pic.twitter.com/B3D2Q9M0xX

—  | Aneta (@taelilbaby_) February 19, 2021

Veliko oboževalcev je imel v vseh državah nekdanje Jugoslavije, tudi v Sloveniji.

V mladosti je zaigral tudi v nekaterih jugoslovanskih filmih, mnoge njegove skladbe pa so dosegle izjemno veliko popularnost in so skorajda ponarodele.

Svojo pesniško in glasbeno kariero je začel kot član skupin Žetva in Rani mraz, od leta 1982 pa je nastopal solo.

Igral je v nekaterih televizijskih nadaljevankah, za katere je napisal tudi glasbo.

V času SFRJ je bila znana predvsem njegova pesem Računajte na nas, številne njegove pesmi pa so imele lirično noto.

Jednog dana zastat ćete negde na sred neke dobro poznate ulice,pogledat ćete u nebo i razumet ćete zašto se sve baš tako desilo. Duboko ćete udahnuti novi život i hrabrim koracima krenuti dalje,i najzad shvatiti da je život previše kratak da biste bili nesretni ⚘
Đorđe Balašević pic.twitter.com/FnpPmXznx0

— Samo Sandra  (@Nursie_blue) February 19, 2021

Mnogi so ga imeli radi in tudi Đole ni skoparil s čustvi ...

Kaj vse pa ni imel rad najbolje ilustrira njegova pesem Namćor.

Zlasti v osemdesetih in devedesetih letih prejšnjega stoletja je s svojimi pesmimi in nastopi nasprotoval enoumju, vojnam, v Srbiji pa je bil med vidnejšimi nasprotniki politike Slobodana Miloševića, zaradi česar je imel veliko težav.

Kmalu po razglasitvi neodvisnosti Slovenije je bil Đorđe Balašević tudi v Sloveniji tarča kritik in napadov iz nacionalističnih krogov.

Zamerili so mu nekatere kritične ocene, ki jih je izrekel ob razpadu države.

Ob organiziranju koncerta v Sloveniji leta 1993 in 1994 je imel težave s prihodom zaradi ovir, ki so mu jih povzročali na slovenskem veleposlaništvu v Budimpešti in nasploh v tedanjem ministrstvu za zunanje zadeve (MZZ).

To je bil čas, ko so bile vse vezi med Srbijo in Slovenijo pretrgane.

V Budimpešti pa je Balaševiću tedaj največ težav povzročal današnji slovenski odlikovanec, državni sekretar na MZZ Andrej Šter, ki je zaslovel s pošiljanjem državljanov »v ku*ac« spomladi leta 2020, ob pandemiji koronavirusa.

Pustio sam suzu.
"Ne bije nas džaba glas
Zadeni za šešir klas
Mater vetru, koroni i klero-fašističkoj bagri
Dok je nama nas."
Đorđe Balašević - Aco, Bracohttps://t.co/OT7WW8wc7N

— Saturn  Spiritus movens (@SuadNP3) February 19, 2021

Podpisana sem tedaj skupaj z Igorjem Mekino naredila intervju z Đorđem Balaševićem, v katerem je lahko prvič po razpadu države za slovensko javnost pojasnil svoja stališča.

Đorđu sva hkrati pomagala pri premagovanju ovir do koncerta v ljubljanskem Tivoliju, ob kritikah tedanje politike slovenske vlade in to ne samo zaradi zavržnega odnosa do Đorđe Balaševića, pač pa tudi do Bajage in drugih tujih umentikov, predvsem pa proti Izbrisanim in drugim, ki so bili s strani tedanje oblasti označeni za neprimerne in kot pripravne tarče državnega maščevanja ter omejevanja vstopov v Slovenijo.

Otišao je najveći
Ostavio nam je mnogo lepih pesama ali ja ovom prilikom biram ovu.
R.I.P. Đorđe Balašević https://t.co/VW5I7DsCGj

— Šalabajzerić (@obbywan73) February 19, 2021

Izpostavljanje dejstva, da je Slovenija z onemogočanjem kulturnih stikov in prihodov umetnikov iz Srbije v Slovenijo kršila tudi mednarodno pravo pa je v nekem trenutku naposled zadostovalo, da je bil Đorđu vendarle izdan vizum, na podlagi katerega je lahko prišel v Ljubljano.

In od tedaj jo je obiskal še velikokrat, obema novinarjema pa je ob tej priložnosti napisal in po telefaxu poslal tudi posebno posvetilo, ki ga tokrat prvič objavljamo.

V pismu je tako, kot je znal samo on, opisal tudi svoje vtise, doživetja in občutke ob ponovnem obisku Slovenije in po dolgem času znova prvem koncertu, v tedaj popolnoma drugačnih okoliščinah, že po razpadu SFRJ.

»Kar sem dobil v Ljubljani je bila velika uteha za mesta, ki sem jih izgubil v tej vojni. Prekleto, saj bom na koncu še zmagal,« je končal svoje pismo.

In res je, Đole. Ti si že zmagal.

Nikoli več žal ne bomo uživali na tvojih koncertih, ne bomo več mogli v živo poslušati tvojega melodičnega, vojvodinskega naglasa in šal, s katerimi si se znal tako lepo norčevati iz vseh človeških napak in ozkosrčnosti.

Toda tvoje pesmi se bodo vrtele in vrtele še naprej. Tudi v Sloveniji. 

Zbogom, Đole.