REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Zakaj si Donald Trump Nobelovo nagrado za mir zasluži bolj kot Barack Obama in zakaj si je v resnici oba - ne zaslužita

Zakaj si Donald Trump Nobelovo nagrado za mir zasluži bolj kot Barack Obama in zakaj si je v resnici oba - ne zaslužitaObama in Trump. Vir: Twitter

Potem ko je poslanec norveške populistične desne Napredne stranke Christian Tybring-Gjedde za Nobelovo nagrado za mir leta 2021 nominiral ameriškega predsednika Donalda Trumpa se je na to nominacijo usula vrsta kritik.

Donaldu Trumpu je potrebno priznati, da ni sprožal novih vojn in da je poskušal ZDA umakniti iz konfliktov, ki še potekajo.

Donald Trump je namreč s politiko odstopanja od mednarodnih pogodb, napadom na visokega iranskega generala in njegovo usmrtitvijo v Iraku, bombardiranjem Sirije, razširitvijo jedrskega arzenala, ekonomskimi ukrepi in carinskimi vojnami, enormnimi vlaganji v vojsko in prodajami orožja številnim avtokratskim režimom po svetu ter mnogimi drugimi potezami prav gotovo storil veliko, da bi ta svet postal nevarnejši.

In to kljub temu, da je poskusil doseči otoplitev odnosov s Severno Korejo, zbližal pogajalce Srbije in Kosova ter dosegel medsebojno priznanje Združenih arabskih emiratov in Izraela.

Kot razlog za Nobelovo nagrado je sicer norveški poslanec navedel prav Trumpovo vlogo pri sklenitvi dogovora o normalizaciji odnosov med Izraelom in Združenimi arabskimi emirati.

Nobelov inštitut sicer vsako leto prejme več sto nominacij in zato tudi ta nominacija seveda še ne pomeni, da bo Trump res postal »nobelovec.«

Trump in Obama. Vir: Twitter

Toda ob tem se je potrebno spomniti, da je bil tudi prejšnji predsednik ZDA ne samo nominiran, pač pa je celo res dobil Nobelovo nagrado za mir, ki pa si jo je verjetno zaslužil še manj kot Trump.

Donaldu Trumpu je namreč potrebno priznati, da ni sprožal novih vojn in da je poskušal Združene države Amerike umakniti iz konfliktov, ki še potekajo.

Za razliko od njega pa je Barack Obama sprožil vojno v Libiji, intervencijo v Siriji, v Afganistanu pa je operacije še razširil.

Ko pa je v času Baracka Obame ameriški Pentagon dobil ogromen proračun v višini 2,890 milijard dolarjev je takratni predsednik ZDA velik del denarja usmeril v - krepitev programov in orožja za množično uničevanje.

Nekdanji ameriški predsednik Barack Obama je sredstva za izboljšanje jedrskega orožja pridobil iz fondov, namenjenih za - neširjenje jedrskega orožja.

To je še posebej pomembno zato, ker je za preusmerjanje sredstev v programe orožij za množično uničevanje odgovoren prav Nobelov nagrajenec za mir osebno – tedanji ameriški predsednik Barack Obama.

Pri tem je bil prav predsednik Barack Obama doslej zelo znan po svoji podpori za »svet brez jedrskega orožja« in za »svet, kjer to orožje nikoli več ne bo ogrožalo naših otrok.«

Zanimivo je tudi od kod je Barack Obama dobil vsa ta sredstva.

Popolnoma v skladu s podobnimi načrti pokojnega ameriškega predsednika Ronalda Reagana in pokojne britanske premierke Margaret Thatcher je nekdanji ameriški predsednik sredstva za izboljšanje jedrskega orožja pridobil iz fondov, namenjenih za - neširjenje jedrskega orožja.

V skladu s poročilom Jefferyja Smitha in Douglasa Bircha, ki sta o tem pisala v časniku Foreign Policy, je namreč ameriški predsednik predlagal, da se programom za zmanjšanje razširjanja jedrskega orožja odvzame 460 milijonov dolarjev, tako da bi lahko »pospešili« in »okrepili« programe za modernizacijo jedrskega orožja za natanko 500 milijonov dolarjev.

Strelivo zveze NATO Vir:US Air Forces in Europe-Air Forces Afric
Strelivo zveze NATO. Vir: US Air Forces in Europe - Air Forces Africa

In to seveda ni vse. Že od leta 2011 je ameriški predsednik Obama podpiral proračune, v katerih je bilo 85 milijard dolarjev namenjenih za modernizacijo vodikovih bomb, ki bi bile sicer razgrajene.

Samo z odpovedjo modernizaciji nekaj sto jedrskih projektilov bi lahko v ZDA hitro privarčevali okoli 270 milijard dolarjev.

Barack Obama je prav tako usmeril 125 milijard dolarjev v izgradnjo nove flote jedrskih podmornic, oboroženih z jedrskimi raketami, nove jedrske bombnike in rakete za izstreljevanje s kopnega.

Po enem od načrtov naj bi iz Evrope vrnili tudi 200 bomb B61, najbolj preprostih »gravitacijskih« jedrskih bomb, ki so trenutno v oporiščih zveze NATO v Nemčiji, Italiji, Turčiji in Belgiji.

Vendar jih želi Pentagon nato vrniti nazaj - modernizirane in »s podaljšanim rokom uporabe.«

Nacionalna agencija za jedrsko varnost (NNSA) je ocenila, da bo program »H-bombe« stal sedem milijard dolarjev.

Jedrska eksplozija

Po podatkih samega Pentagona bo program nekoliko dražji – 10,4 milijarde dolarjev – bombe pa naj bi bile prenovljene do leta 2022.

V organizaciji Arms Control Now predvidevajo, da se načrtuje izdelava 400 novih B61-12, pri čemer bo vsaka stala okoli 25 milijonov dolarjev.

Podjetje Boeing, ki večinoma izdeluje letala pa upa, da bo zaslužilo stotine milijonov dolarjev zgolj z izdelavo večje količine novih 50 kilotonskih jedrskih glav za različne izstrelke, pri čemer je moč vsake takšne jedrske glave štirikrat večja od tiste, ki je eksplodirala nad Hirošimo.

Donald Trump si morda Nobelove nagrade res ne zasluži, toda vsekakor si jo zasluži bolj od prejšnjega predsednika, ki jo je že dobil – njegovega predhodnika v Ovalni pisarni Baracka Obame.

Različne ameriške civilnodružbene organizacije trdijo, da se z vlaganjem v jedrsko oborožitev škodi programom zdravstva, šolstva in drugim potrebam in uslugam, zaradi pomanjkanja katerih trpijo tudi številni ameriški državljani.

Po ocenah Edwarda Aguilarja iz Projekta za jedrsko pozornost bi samo z odpovedjo izdelave novih jedrskih podmornic, zmanjšanjem sedanjega števila jedrskih podmornic ter z razgradnjo samo nekaj sto jedrskih projektilov v ZDA lahko hitro privarčevali okoli 270 milijard dolarjev.

Donald Trump si morda Nobelove nagrade res ne zasluži, toda vsekakor si jo zasluži bolj od prejšnjega predsednika, ki jo je že dobil.

Njegovega predhodnika v Ovalni pisarni Baracka Obame.

Delite članek