REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Zakaj bi Izrael lahko napadel Iran: Američani za »začasni sporazum« z Iranom, Izraelci vse bližje »vojaški rešitvi«

Zakaj bi Izrael lahko napadel Iran: Američani za »začasni sporazum« z Iranom, Izraelci vse bližje »vojaški rešitvi«Izrael zelo resno načrtuje napad na - Iran. Vir: Twitter

Ameriški svetovalec za nacionalno varnost Jake Sullivan je te dni s svojim izraelskim kolegom izpostavil idejo o začasnem sporazumu z Iranom, s katerim želijo ZDA pridobiti več časa za pogajanja o zamrznitvi jedrskega programa te države.

Ideja je le »predhodna« in Bidnova administracija, v kateri zunanje ministrstvo vodi Antony Blinken še naprej vztraja pri obnovi celotnega jedrskega dogovora s Teheranom iz leta 2015, iz katerega so ZDA izstopile s predsedniškim ukazom Donalda Trumpa.

Z začasnim sporazumom naj bi vsaj zamrznili iranski jedrski program in omogočili iskanje končne rešitve.

Teheran in Washngton se namreč na Dunaju ob posrednikih pogajata o ponovnem vstopu ZDA v sporazum JCPOA, iz katerega je Trumpova administracija enostransko – in brez kršitve s strani Irana – izstopila.

Iran je v odgovor na ameriški enostranski odstop od sporazuma pričel počasi bogatiti uran in je sedaj že zelo blizu ravni obogatitve urana, ki je potrebna za jedrsko orožje.

Iran je v odgovor pričel počasi bogatiti uran in je sedaj že zelo blizu ravni obogatitve urana, ki je potrebna za jedrsko orožje.

Po navedbah ameriških virov je bila Sullivanova ideja, da bi lahko ZDA in njihovi zavezniki v zameno za zamrznitev iranskega jedrskega programa (na primer obogatitev urana na 60 odstotkov) sprostili nekaj zamrznjenih iranskih sredstev ali zagotovili opustitev sankcij za humanitarno blago, poroča Axios.

Toda kritiki pravijo, da to ni dobra ideja, ker bi vsak vmesni dogovor postal »stalen sporazum«, ki bi Iranu omogočil, da ohrani svojo jedrsko infrastrukturo in zaloge urana.

O vsem tem se je odposlanec ZDA za Iran Rob Malley pogovarjal tudi tudi z obrambnim ministrom Izraela Bennyjem Gantzom in zunanjim ministrom Yairom Lapidom, ki sta trdila, da je edini način za vrnitev Irana k dogovoru iz leta 2015 povečanje in ne zmanjšanje pritiska na Iran.

Iransko stališče pa je, da morajo ZDA povrniti škodo zaradi svojega umika iz sporazuma in odpraviti vse (ne le jedrske) sankcije, uvedene od leta 2015 naenkrat, ne pa po fazah.

Ob tem pa Iran zahteva tudi zagotovila, da nobena prihodnja vlada ZDA ne bo odstopila od dogovora. Kar je praktično nemogoče zagotoviti.

Blinken in Sullivan
Anthony Blinken in Jake Sullivan. Vir: Twitter
Iran zahteva zagotovila, da nobena prihodnja vlada ZDA ne bo odstopila od dogovora. Kar je praktično nemogoče zagotoviti.

Razmišljanja v Izraelu pa prinaša Times of Izrael, v katerem Michael Oren pojasnjuje, »zakaj bi Izrael lahko kmalu napadel Iran.«

»Medtem ko lahko Združene države živijo z Iranom, ki je sposoben izdelati bombo, a tega nebo storil, Izrael na to preprosto ne more pristati. Razlika je bila očitna na nedavni tiskovni konferenci z državnim sekretarjem Antonyjem Blinkenom ter izraelskimi in emiratskimi kolegi. Blinken je ponovil dolgoletno vztrajanje svoje administracije, da 'Iranu ne bo dovoljeno pridobiti jedrskega orožja.' Nasprotno pa je izraelski zunanji minister Yair Lapid opozoril, da 'Iran postaja država na pragu jedrskega orožja' in da Izraelci 'ne nameravajo dovoliti, da bi se to zgodilo.' Kakšna je razlika med Iranom, ki bi lahko hitro naredil bombo, in Iranom, ki jo že ima? Zakaj bi Amerika implicitno sprejela Iran, ki lahko dosega prag, medtem ko ga Izrael obravnava kot strateško – in potencialno eksistencialno – grožnjo? 'Prag' je oznaka za jedrski program, ki ima vse komponente, potrebne za hitro izdelavo bombe. Obogatitev urana na 90-odstotno raven, ki je potrebna za orožje, traja kar dve leti. Toda z obogatitvijo urana na 60 odstotkov, kot to dosega sedaj, je Iran opravil najdaljši del te poti. In zdaj namešča centrifuge, ki se lahko vrtijo štiri ali celo šestkrat hitreje. Ko se bo Iran odločil, da ustvari jedrski arzenal, bo lahko to storil v nekaj tednih ali celo dneh – veliko prej, preden bi se lahko odzvala mednarodna skupnost,« pojasnjuje komentator Michael Oren bistvo izraelske skrbi.

Hasan Rouhani si ogleduje centifuge  Vir: Twitter
Hasan Rouhani si ogleduje centifuge. Vir: Twitter

V Izraelu menijo, da se bo obogatitev urana na 90-odstotno raven, ki je potrebna za orožje nedvomno zgodila in da ZDA lahko živijo tudi z »jedrskim Iranom«, Izrael pa – ne.

Pri načrtovanju napada na Iran naj bi Izrael že sodeloval tudi s Savdsko Arabijo.

»Imeti sposobnost izdelati bombo, ne glede na to, kako hitro, iranskim vladarjem ne bo dovolj. Videli so, kaj se je zgodilo Sadamu Huseinu v Iraku in Moamerju Gadafiju v Libiji, ki sta se oba odrekla svojim jedrskim ambicijam in umrla, in kaj se ni zgodilo Kim Jong-unu, ki je ohranil svoje jedrsko orožje in postal skoraj nedotakljiv. Toda poleg preživetja režima je bomba ključna za iranski prestiž. Šiitski islamski republiki ni mogoče zanikati orožja, ki ga že imajo sunitski Pakistan, hindujska Indija in verjetno tudi judovska država,« je avtor iz Izraela orisal iransko stališče.

V nadaljevanju še dodatno opisuje različne nevarnosti, ki bi jih za Izrael predstavljal jedrski Iran.

Toda v Teheranu odgovarjajo, da bo njihov odgovor v primeru izraelskega napada uničujoč in da se ne bodo omejili le na eno področje Izraela.

Kar preseneča, niso le našteti argumenti izraelske strani, pač pa pomanjkanje priznanja izraelskih komentatorjev, da je iranska želja za jedrskim orožjem zaradi vseh groženj s silo in intervencij v tem delu sveta pravzaprav logična in utemeljena.

Kar preseneča, niso ti argumenti, pač pa pomanjkanje priznanja, da je iranska želja za jedrskim orožjem zaradi vseh groženj s silo in intervencij v tem delu sveta pravzaprav logična in utemeljena.

In to ne zaradi »vzpodbujanja terorizma« pač pa prav zato, kar izraelski komentator lepo opiše, a čeprav ne s temi besedami – prav zaradi agresije ZDA (in Izraela), zaradi katerih se vojne že desetletja razplamtevajo po vsem Bližnjem vzhodu.

Izrael niti ne skriva, da pri tem svojem napadu na Iran računa tudi na ameriško pomoč.

»In čeprav Izrael ne pričakuje vojaškega posredovanja ZDA, verjamemo, da nam bodo Združene države zagotovile logistično, diplomatsko in pravno pomoč, ki jo potrebujemo, in stal ob strani vsem svojim bližnjevzhodnim zaveznikom. S tem se ne bo samo zadalo odločilnega udarca iranskim jedrskim ambicijam, ampak bo tudi povrnilo ameriški regionalni prestiž,« je prepričan vodilni izraelski komentator Michael Oren, ki je nekoč opravljal funcijo izraelskega veleposlanika v ZDA.

Čaka nas torej še ena bližnjevzhodna vojna. In zakaj že?

Zato, da Iran ne bi pridobil jedrskega orožja, ki ga imajo v regiji že Pakistan, Indija in Izrael, ki to uradno še vedno ne želi priznati?

Toda bolj pronicljivi kritiki opozarjajo, da prav takšne grožnje krepijo Iran in da bi spoštovanje Palestine in normalizacija odnosov predstavljala pravi udarec za režim v Iranu.

Seveda je res, da se bo nevarnost le še povečala, če si bo v odgovor na iranski jedrski program jedrsko orožje nabavila tudi Savdska Arabija, ki bo orožje (iz Pakistana, ki mu je jedrski program sofinancirala) najverjetneje pridobila takoj zatem?

Toda res je tudi, da so ZDA najbolj želele bombardirati Sovjetsko zvezo z jedrskim orožjem tedaj, ko ga ta še ni imela.

In ko ga je Sovjetska zveza naposled izdelala, je možnost medsebojnega uničenja poskrbela, da ga nikoli niso zares uporabili.

Mohamed bin Salman
Savdska Arabija bi ob zlatih avtomatih lahko pridobila še jedrsko orožje. Toda, ali bi ga res kadarkoli uporabili? Vir: Twitter

Toda kot kaže že to naštevanje, je jedrski duh že davno ušel iz steklenice.

Če bi ZDA res iskreno želele mir in »neproliferacijo« na Bližnjem vzhodu, potem ne bi dovolile jedrskega orožja že Izraelu, nato Indiji in Pakistanu, predvsem pa ne bi vodile neuravnotežene in krivične politiko do Palestine in vrste drugih bližnjevzhodnih držav.

Drugi opozarjajo tudi, da Izrael preprosto ni dovolj močan za (konvencionalni) napad na Iran.

Izrael bo sicer v obupu povsem mogoče res poskusil z (nezakonitim) bombardiranjem Irana, toda veliko bolje bi bilo, če bi tudi na Bližnjem vzhodu vsi akterji vzpostavili »ravnotežje sil«, se odpovedali napadom in vojnam in pričeli iskati diplomatske, ne pa vojne rešitve za regijo, ki bo zaradi klimatskih sprememb in »zelenega prehoda« še prehitro v hudi krizi tudi brez novih vojn.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek