Volitve v Kataloniji: nadaljevanje prizadevanj za neodvisnost ali prevlada unitarne "tihe večine"?

V Kataloniji bodo v četrtek volitve, ki naj bi določile prihodnjo pot te španske pokrajine - če bo večino osvojil neodvisnosti naklonjeni blok, se obeta nadaljevanje prizadevanj za odcepitev, nasprotniki v primeru zmage obljubljajo "vrnitev v normalnost". A glede na ankete je precej velika tudi možnost pat položaja.

Volitve v Kataloniji je za 21. december sklicala osrednja španska vlada v Madridu, potem ko je zaradi razglasitve neodvisnosti v regionalnem parlamentu 27. oktobra v skladu s posebnimi ukrepi prevzela upravljanje sicer avtonomne pokrajine.

Odločitev je v rokah "tihe večine"

Pred novimi volitvami se kot glavno zastavlja vprašanje, če bo odcepitvi naklonjenim strankam uspelo ponoviti volilni uspeh iz leta 2015 in doseči večino v parlamentu ter nadaljevati svoja prizadevanja ali pa bodo zmagali njihovi nasprotniki. Možnost za slednje bi se močno povečala, če bi na volišča odšla t. i. tiha večina, ki se zavzema za ohranitev enotnosti Španije.

Volitev naj bi se glede na ankete udeležilo prek 80 odstotkov od 5,5 milijona volilnih upravičencev. Motivirani za udeležbo naj bi bili podporniki obeh taborov. Tiste, ki podpirajo odcepitev, je dodatno spodbudilo nasilno ukrepanje policije med referendumom 1. oktobra in odreditev pripora za odstavljene člane vlade, nasprotnike pa med drugim skrbi odhajanje podjetij iz regije.

A razen napovedi visoke udeležbe ankete ne prinašajo jasnih prognoz glede zmagovalca in s tem prihodnje usmeritve Katalonije. Razkrivajo pa veliko razdeljenost pokrajine in obetajo tesen boj med obema političnima taboroma.

Blok strank proti odcepitvi sestavljajo liberalni Ciudadanos, socialisti in Ljudska stranka, osvojili pa naj bi med 56 in 63 sedežev v 135-članskem regionalnem parlamentu. Tabor neodvisnosti naklonjenih strank sestavljajo levi republikanci (ERC), lista Skupaj za Katalonijo in levičarska CUP. Obeta se jim med 63 in 69 sedežev.

Za večino je potrebnih 68 sedežev, kar pomeni, da bo v četrtek očitno štel vsak glas. Odločilno vlogo bi na koncu lahko odigrala leva protestna stranka Catalunya en Comu - Podem, ki se ji obeta med osem in 11 sedežev, ni pa jasno, na katero stran se bolj nagiba.

Antoni-Italo de Moragas z univerze Cunef v Madridu pričakuje, da bo separatistom na koncu uspelo oblikovati parlamentarno večino, njihovo nadaljnje ukrepanje pa se mu zdi težko napovedati. "Menim, da kratkoročno ne bodo vztrajali pri enostranski odcepitvi, sploh v luči ekonomskih in političnih posledic, ki jih je ta prinesla," je povedal za STA.

Katalonija je izgubila sedeže 2500 podjetij in vseh večjih bank

Posledice katalonske krize bi bilo dejansko težko prezreti - iz Barcelone je spričo negotovosti sedeže preselilo 2500 podjetij, vključno z vsemi velikimi bankami. Glede na statistične podatke je upadlo tudi število turistov.

Razen neodvisnosti in z njo povezanih vprašanj druge teme po mnenju de Moragasa v kampanji niti niso bile prisotne. Tudi odstavljeni katalonski voditelj Carles Puigdemont je dejal, da gre pri volitvah pravzaprav za "drugi krog" oktobrskega referenduma o neodvisnosti. A takojšnjega preloma s Španijo v primeru zmage ne napovedujejo niti podporniki neodvisnosti.

"Pričakujemo, da bodo nadnacionalne instance prisilile špansko vlado, da se bo usedla za pogajalsko mizo, za katero bi razpravljali o ustanovitvi katalonske republike," je zapisal ustavni pravnik Hector Lopez Bofill z barcelonske univerze Pompeu Fabra, ki sicer tudi kandidira na listi Skupaj za Katalonijo. Upa, da EU ne bo dovolila "napadov na demokratičen način izkazane volje prebivalcev Katalonije".

Da gre z vidika Evrope za popolnoma svojevrstne volitve, priča tudi dejstvo, da nekaj kandidatov še vedno sedi v priporu, Puigdemont in še trije nekdanji ministri pa so se zatekli v Bruselj.

V taboru zagovornikov odcepitve vztrajno ponavljajo, da gre za politične zapornike, in po besedah de Moragasa je bila to ena najbolj prisotnih tem njihove kampanje. "Najbrž je igranje na čustva, namesto da bi razčistili, kakšen je njihov program v primeru večine, dobra strategija," meni. Pričakovano pa je po njegovem mnenju nasproten tabor, ki zagovarja ukrepanje Madrida proti Kataloniji, to okoliščino skušal predstaviti kot le malo pomembno.

V boj za glasove sedem katalonskih strank

V boj za glasove volivcev na regionalnih volitvah, ki bodo 21. decembra potekale v Kataloniji, se podaja sedem strank oz. volilnih list. Te so v grobem razdeljene na dva tabora - za in proti neodvisnosti, znotraj vsakega pa se bije še ločen boj za prevlado.

Junts per Catalunya (Skupaj za Katalonijo), vodilni kandidat Carles Puigdemont

Skupno listo sta pred volitvami oblikovali neodvisnosti naklonjeni desnosredinski stranki PDeCAT dosedanjega predsednika vlade Carlesa Puigdemonta in CDC. Prva je na čelu regionalnih oblasti v Kataloniji že približno tri desetletja.

Na njenem čelu nastopa Puigdemont, ki predvolilno kampanjo vodi kar iz Bruslja, kamor se je zatekel po razglasitvi neodvisnosti. "Te volitve so namenjene ponovni vzpostavitvi demokracije, ne izbiri novega predsednika," v volilnem programu zatrjuje lista.

Sam Puigdemont vseskozi vztraja, da je še vedno predsednik regije, ne popušča pa niti glede vprašanja neodvisnosti - pri volitvah gre po njegovih besedah za "drugi krog" oktobrskega referenduma o neodvisnosti. Kot kandidat na listi nastopa tudi vodja vplivne civilno družbene organizacije Katalonski narodni kongres (ANC) Jordi Sanchez, ki je sicer v priporu.

Skupni listi se glede na ankete obeta drugo ali tretje mesto.

Katalonska republikanska levica (ERC), vodilni kandidat Oriol Junqueras

V nasprotju z volitvami leta 2015 leva ERC tokrat ni želela nastopiti na skupni listi s PDeCAT. Namesto tega upajo, da jim bo uspelo unovčiti vodstvo v anketah in prevzeti vodenje tabora za neodvisnost Katalonije.

Njen vodilni kandidat in dosedanji podpredsednik vlade, 48-letni zgodovinar Oriol Junqueras, kampanjo vodi iz zapora Estremera v Madridu, saj v nasprotju z več njegovimi nekdanjimi ministrskimi kolegi vrhovno sodišče zanj ni odredilo možnosti odhoda na prostost po plačilu varščine.

V stranki vztrajajo, da bi lahko Junqueras položaj predsednika vlade zasedel tudi iz zaporu, saj da v skladu z zakonodajo pripor pred začetkom sojenja ni ovira za prevzem poslanskega mandata, poroča katalonska tiskovna agencija Catalan News.

ERC je v kampanji ubrala nekoliko spremenjen ton, pri katerem je v ospredje namesto takojšnje neodvisnosti postavila socialna vprašanja. Njihov volilni program po poročanju spletnega portala Politico obljublja "dvostranska pogajanja" o neodvisnosti z Madridom in EU. Za najbolj radikalne privržence odcepitve je tovrstno stališče enako predaji.

Kandidatura ljudske enotnosti (CUP), vodilni kandidat Carles Riera

CUP je v dosedanjem mandatu s podporo v parlamentu vladajoči koaliciji zagotavljala zadostno večino. Skrajno leva stranka želi neodvisno Katalonijo izven EU ne glede na ceno. Zavračajo kakršnakoli pogajanja z Madridom, ki ga označujejo za "frankistično in fašistično špansko državo".

Tako PDeCAT kot ERC si v novem mandatu ne želita biti več odvisni od stranke, a glede na ankete bi brez njene podpore težko oblikovali večino, ki je že sicer pod vprašajem. CUP se obeta peto mesto.

Catalunya en Comu - Podem, vodilni kandidat Xavier Domenech

V močno polarizirani kampanji med taboroma za in proti neodvisnosti izstopa lista Catalunya en Comu, ki je nastala iz zavezništva med gibanjem barcelonske županje Ade Colau in levega Podem. Za glasove volivcev se potegujejo brez jasnega stališča glede neodvisnosti - podpirajo sicer izvedbo referenduma o tem vprašanju, razglasitvi neodvisnosti pa so nasprotovali. Nekateri njeni kandidati podpirajo odcepitev, drugi ne.

To se jim zaenkrat ne obrestuje, saj jim ankete napovedujejo slabši rezultat kot na zadnjih regionalnih volitvah. A kljub morebitnemu slabemu izidu bi lahko Catalunya en Comu odigrala vlogo jezička na tehtnici, če bodo odcepitvi naklonjene stranke izgubile večine v regionalnem parlamentu.

V tem primeru bi morala stranka izbrati med tem, ali naj omogoči vladanje zagovornikom ali nasprotnikom neodvisnosti. Politični opazovalci sicer po pisanju Politica ne izključujejo niti možnosti, da bosta odpadla oba scenarija in bodo potekale nove volitve.

Ciudadanos, vodilna kandidatka Ines Arrimadas

Stranka Ciudadanos je pred 11 leti nastala v Kataloniji prav z namenom nasprotovanja katalonskemu nacionalizmu, nakar se je razširila tudi na nacionalno raven. Tudi Ines Arrimadas, njena vodilna kandidatka, je v Barcelono prišla šele pred desetimi leti.

Stranka stoji za organizacijo javnih izrazov podpore španski enotnosti v Kataloniji. Prav tako je kritična do prevlade katalonskega jezika v javnih šolah in si prizadeva za večji del pouka v španščini.

Pred tokratnimi volitvami Ciudadanos prvič v nekaterih anketah celo vodi. Kot zatrjuje Ines Arrimadas, je stranka pripravljena vladati. A tudi to ni najverjetnejša možnost, saj je Catalunya en Comu že napovedala, da stranke ne bo nikoli podprla.

Socialistična stranka Katalonije, vodilni kandidat Miquel Iceta

Katalonski socialisti so bili večino zadnjih štirih desetletij drugi - ali celo prvi - najpomembnejši politični igralec. A stranka se ni znala najbolje soočiti z delitvijo, ki so jo prinesle težnje po neodvisnosti - del stranke se je pridružil separatistom, spet drugi pa Ciudadanos.

Njen vodilni kandidat Miquel Iceta je v zadnjih mesecih uspel pridobiti nekaj podpore. Poleg tega je podpisal dogovor z majhno nacionalistično stranko Units per Avancar, v upanju, da bi na svojo stran pridobil zmerne nacionaliste, ki so jih razočarali zadnji dogodki. A nekateri mu očitajo hinavščino, saj sta si glede družbenih vprašanj stranki močno narazen.

"Nočemo, da bi bila polovica Katalonije zadovoljna, druga pa nesrečna, želimo, da bi bilo zadovoljnih najmanj 80 odstotkov Kataloncev," je dejal. Stranki se obeta četrto mesto.

Ljudska stranka Katalonije, vodilni kandidat Xavier Garcia Albiol

Na nacionalni ravni vladajoča Ljudska stranka je na volitvah leta 2015 končala na petem mestu, glede na ankete pa ji tudi tokrat slabo kaže - obeta se ji zadnje mesto. Med drugim se njene vrste stalno redčijo na račun prestopov v stranko Ciudadanos.

Četudi bi se tako lahko z morebitno izgubo večine za separatiste volitve izkazale za uspeh za premierja Mariana Rajoya, bodo vendarle neuspeh za njegove konservativce.