REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

»Vojskovanje v sivi coni«: Kitajska poslala 30 bojnih letal v območje protizračne obrambe Tajvana. Znanilec nove vojne?

»Vojskovanje v sivi coni«: Kitajska poslala 30 bojnih letal v območje protizračne obrambe Tajvana. Znanilec nove vojne?Snidenje: Lovec letalskih sil Ljudske republike Kitajske iz oči v oči z tajvanskim F-16. Vir: Posnetek zaslona, tajvansko ministrstvo za nacionalno obrambo

Tajvanske oblasti so objavile, da so v začetku tedna (znova) napotile reaktivna letala svojih zračnih sil, da bi opozorile 30 bojnih letal, od tega več kot 20 lovcev, ki jih je Kitajska poslala v območje zračne obrambe, ki ga Peking sicer ima za svojega, a prav tako tudi oblasti Tajvana.

Tajvan ponedeljkov incident šteje za največji vpad kitajskih sil po januarju.

Minilo je le nekaj dni po tem, ko je ameriški predsednik Joe Biden med obiskom na Japonskem opozoril Kitajsko, naj ne napada Tajvana.

Biden je na novinarsko vprašanje, ali so v nasprotnem primeru – torej kitajskega napada - Združene države Amerike pripravljene braniti Tajvan, odgovoril pozitivno.

S tem je ameriški predsednik znova dolil olja na ogenj in s tem demonstriral pripravljenost podžiganja še enega nevarnega vojnega žarišča, poleg vojne v Ukrajini.

Še več - že isti dan je visok ameriški uradnik obiskal otok, da bi z voditelji Tajvana razpravljal o varnosti.

Ameriške oblasti so v isti sapi prejšnji teden obtožile Peking, da povečuje napetosti glede otoka, pri čemer je državni sekretar Antony Blinken kot primer vse bolj provokativne retorike in dejavnosti posebej omenil prav vdore v območje zračne obrambe Tajvana.

Kitajska je v zadnjih mesecih povečala pogostost svojih letalskih misij, češ da gre za vaje za usposabljanje.

Takšne poteze so razjezile Tajvan in povečale napetosti v regiji.

Peking v okviru svoje politike »ene Kitajske« (to politiko - vsaj na besedah – še vedno priznava tudi Washington), vidi Tajvan kot odcepljeno provinco, ki jo lahko po potrebi zasede s silo.

Politika ene Kitajske pomeni, da se pod imenom Kitajska pojavlja ena, zgolj suverena država, in s to državo imajo druge države diplomatske odnose.

To je uradno stališče Pekinga in tudi uradno stališče večine držav na svetu, od Amerike do članic Evropske unije, vključno s Slovenijo.

Toda poleg Ljudske republike Kitajske obstaja še ena entiteta, nekoč Formoza, danes Tajvan, ki se sama včasih imenuje Republika Kitajska. Vendarle to entiteto kot državo priznava le nekaj držav na svetu. Slovenije ni med njimi.

Arhitekt normalizacije odnosov med Kitajsko in ZDA je bil diplomat Henry Kissinger.

9. julija 1971 je na položaju svetovalca za nacionalno varnost dopotoval v kitajsko glavno mesto, da bi opravil tajno misijo - nihče razen tedanjega predsednika Richarda Nixona in takrat še polkovnika Alexandra Haiga ni vedel, da ima Kissingerjeva šestčlanska delegacija namen odpreti pot normalizaciji odnosov med Kitajsko in ZDA.

Kmalu bo minilo 51 let od prvega med približno dvajsetih tajnih in kakšnih tridesetih uradnih Kissingerjevih obiskov v Pekingu, ki so bili vsi del priprav za vrh med Nixonom in Mao Zedongom sedem mesecev pozneje.

Tako je ameriški guru realne politike Henry Kissinger ponudil roko komunistični Kitajski zato, da bi spremenil ravnotežje sil v odnosu do Sovjetske zveze in naposled pripeljal hladno vojno h koncu.

Jasno - v korist ZDA.

Toda sožitje se krha že od časa Trumpove administracije, a zdaj Biden že odkrito hujska Tajpej k izzivanju Pekinga z dejanji, ki mejijo na razglasitev neodvisnosti.

In bi bili za Kitajsko enaki napovedi vojne.

Glede na dejstvo, da sta tako Kitajska kot ZDA jedrski velesili, je slaba tolažba, da bi bil morebitni oboroženi spopad daleč stran od Evrope.

»V zadnjem incidentu je bilo vpletenih 22 kitajskih lovcev, pa tudi letala za elektronsko bojevanje, zgodnje opozarjanje in protipodmorniška letala,« je sporočilo tajvansko obrambno ministrstvo.

Ponedeljkov vdor v območje zračne obrambe Tajvana je bil največji tovrsten incident od 23. januarja, ko je 39 kitajskih letal vstopilo v t. i. tajvansko identifikacijsko območje zračne obrambe (ADIZ).

Seštevanje: grafika prikazuje število vpadov letal kitajskih zračnih sil v prostor zračne obrambe, ki ga Tajvan šteje za svojega. Vir: Posnetek zaslona

Tokrat so kitajski lovci leteli na območju severovzhodno od otoka Pratas v Južnokitajskem morju, ki je del tajvanskega identifikacijskega območja zračne obrambe (ADIZ), kot je razvidno iz zemljevida, ki ga je posredovalo ministrstvo v Tajpeju.

Toda letala navkljub trditvam Tajpeja niso vdrla v sam tajvanski zračni prostor, kar bi veljalo za sovražno dejanje.

Ne glede nato pa je tajvansko obrambno ministrstvo mobiliziralo svoja letala in aktiviralo tudi obrambne raketne sisteme, češ da bi sledili sovražnim letalom, ki so vstopila v njihovo območje.

ADIZ (zemljevi desno) je v resnici območje zunaj ozemlja Tajvana in nacionalnega zračnega prostora. Vir: Posnetek zaslona

ADIZ sicer ni enak tajvanskemu teritorialnemu zračnemu prostoru, saj obsega veliko večje območje, ki se prekriva z delom kitajskega identifikacijskega območja zračne obrambe in vključuje celo del celine.

ADIZ je torej območje zunaj ozemlja Tajvana in nacionalnega zračnega prostora, kjer pa Tajpej tuja letala še vedno identificira, spremlja in nadzoruje v interesu nacionalne varnosti.

Je kot tak samooklican s strani Tajpeja, a tehnično ostaja mednarodni zračni prostor.

Nevarna gneča: zemljevid kaže, kako se prekrivajo kitajski, tajvanski, korejski in tudi japonski teritorialni zračni prostori. Vir: Posnetek zaslona, Wikipedia

Tajvan že več kot eno leto poroča, da kitajska letala vdirajo v njegov ADIZ, in to imenuje vojskovanjem v »sivi coni«, prepričan, da so tovrstne provokacije Pekinga namenjene testiranju vojaškega odziva in izčrpavanja Tajpeja.

Analitiki so pred tem opozorili, da so bili vpadi kitajskih sil v resnici tehtno opozorilo tajvanski vladi, naj se ne loti uradne razglasitve neodvisnosti.

Peking je v preteklosti dejal, da so bile vaje namenjene zaščiti suverenosti Kitajske.

Lani je Tajvan zabeležil 969 vdorov kitajskih vojaških letal v svoj ADIZ.

V letu 2022 so oblasti doslej poročale o 465 vdorih, kar je skoraj 50 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.

Zaradi velikega števila poletov so tajvanske letalske sile pod velikim pritiskom.

V zadnjih letih pa so doživele vrsto nesreč s smrtnim izidom.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke