REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Vojna izčrpavanja od Irana do Ukrajine: Kako so zavezniki iz Nata v veliki meri že spraznili svoj raketni arzenal

Vojna izčrpavanja od Irana do Ukrajine: Kako so zavezniki iz Nata v veliki meri že spraznili svoj raketni arzenalEvropejci, kot je dejala visoka uradnica Nata, »živijo v svetu sanj, kjer so ZDA velikanski Walmart, kjer kupiš stvari in jih dobiš takoj, a to preprosto ni res.« Vir: Posnetek zaslona, X

Le pet dni pred začetkom ameriške in izraelske agresije na Iran je načelnik generalštaba ameriških oboroženih sil Dan Caine na sestankih ameriškega sveta za nacionalno varnost opozoril, da so njihove sile preobremenjene, medtem ko so njihove zaloge protiletalskih raket zaskrbljujoče omejene.

Najprej z Ukrajino, nato pa z lanskoletno 12-dnevno vojno proti Iranu.

V dneh, ki so sledili – ko se je izkazalo, da opozorilo generala Cainea ni bilo uporabljeno za sklep, da so pogajanja še vedno bolj logična rešitev kot začetek nove vojne – je revija Foreign Policy izračunala, da sta ZDA in Izrael samo v prvih treh dneh vojne iz svojih že tako praznih skladišč izstrelila več kot 3000 raket.

In to ne trdi le »Foreign Policy« in trditev se ne nanaša le na Združene države in Izrael.

Revija Economist na primer v istem duhu pod naslovom »Ali so zalivske države ostale brez prestreznikov raket« opozarja, da zračna obramba za sestrelitev ene iranske rakete – vključno z brezpilotnimi letalniki – uporablja vsaj dve ali tri rakete.

Zato so že v prvih nekaj dneh vojne po ocenah uporabili približno 800 raket PAK-3 za »Patriote« in prestreznike THAAD, od katerih jih letno proizvedejo skupno 96.

Za primerjavo - Ukrajina jih je v štirih letih vojne dobila le 600, torej manj, kot jih je agresorska koalicija Izrael-ZDA porabila v prvih treh dnevih vojne.

Poleg tega je bilo lani v njihovi 12-dnevni vojni proti Iranu izstreljenih približno 150 prestreznikov THAAD, kar je enako četrtini celotne količine tega orožja, ki ga je Pentagon kdajkoli kupil.

Tako da – opozarja »Economist« – »bodo arabske države verjetno v enem ali dveh dneh uporabile več prestreznikov, kot jih lahko Združene države Amerike proizvedejo v enem letu«.

Ocena je morda pretirana – v strahu so namreč velike oči – in zagotovo je odvisna tudi od števila izstreljenih iranskih raket, vendar »Politico« zaskrbljeno poroča tudi o poročilu Pentagona za člane kongresa, ki jim je povedal, da ameriška vojska porablja »ogromne količine« streliva za obrambo pred iranskimi protinapadi in da se vodene rakete in najsodobnejše prestreznike uporabljajo v »zastrašujoče velikem številu«.

V podporo temu je državni sekretar Marco Rubio v nedavnem nagovoru novinarjem presenetljivo odkrito izjavil, ne da bi se spuščal v podrobnosti, da je Iran sposoben proizvesti več kot sto raket na mesec, medtem ko so Združene države v istem obdobju izdelale le šest ali sedem prestreznikov teh iranskih raket.

Poleg tega, kot razkriva »Wall Street Journal«, je sedanja administracija »že mesece pritiskala na velike proizvajalce orožja, kot sta Lockheed Martin in Raytheon, naj potrojijo ali početverijo proizvodnjo svojih najnaprednejših raket«.

Še junija lani so ameriški uradniki zbrali približno petnajst vodilnih proizvajalcev orožja, da bi jih prepričali, naj vlagajo v povečanje proizvodnje, vendar je januarja Donald Trump kot znak, da to v resnici ni prineslo želenih rezultatov, izbruhnil v izliv huronske jeze in obtožil podjetja ameriškega vojaško-industrijskega kompleksa, da »ne proizvajajo dovolj hitro veličastne vojaške opreme«, in ko jo proizvajajo, »je ne vzdržujejo niti hitro niti pravilno«.

Zdaj se ne poglablja le luknja v skladiščih ZDA in njenih zaveznikov, temveč tudi geografija zadevnega problema.

Agencija »Reuters« je pred kratkim razkrila, da so letala F-16, podarjena režimu v Kijevu že tedne letela brez raket zaradi njihovega »akutnega pomanjkanja«.

Medtem »Wall Street Journal« v drugem značilnem besedilu na to temo navaja, da je »Rusija veliki zmagovalec, ker vojna proti Iranu izčrpava zaloge, ki so potrebne za Ukrajino«.

V tem kontekstu je torej navedeno, da je nemški obrambni minister Boris Pistorius pozval zaveznike Nata, naj Ukrajini donirajo rakete za zračno obrambo: »Kot znak, kako izčrpane so postale zaloge Nata, je bilo dokončno obljubljenih le pet kosov (raket) – s strani same Nemčije

Zakaj jim ne uspe povečati proizvodnje?

Ker, kot pojasnjuje »Politico«, »industrijska baza ne more pritisniti na gumb za začetek množične proizvodnje sofisticiranih raket in sistemov za zračno obrambo, ki jih Washington in ameriški zavezniki obupno potrebujejo.«

Od tod tudi strah zaveznikov, da sploh ne bodo prejeli ameriškega orožja, ki so ga, mimogrede, naročili pod pritiskom same Trumpove administracije.

Evropejci, kot je dejala visoka uradnica Nata, »živijo v svetu sanj, kjer so ZDA velikanski Walmart, kjer kupiš stvari in jih dobiš takoj, a to preprosto ni res.«

»Wall Street Journal« tudi pojasnjuje, da je »del problema nepripravljenost industrije, da se zaveže velikim naložbam v nove proizvodne linije brez zagotovljenih dolgoročnih vladnih pogodb«, poleg tega pa obstaja še ena, verjetno nemogoča misija: dejavnik Kitajske, pred katerim svari »Foreign Policy«.

Kitajska namreč nadzoruje proizvodnjo 90 odstotkov redkih zemeljskih elementov, brez katerih ni sodobnega orožja.

Samo za popravilo radarskih sistemov, ki so jih uničili Iranci, bodo na primer Američani potrebovali od pet do osem let in, kar je še pomembneje, 77,3 kilograma galija.

Kitajska proizvede 98 odstotkov tega elementa na svetu in pri tem ni veliko pomoči, ker je galij stranski produkt aluminija. Ki ga prav tako v zadostnih količinah proizvaja le Kitajska, in prav ona je v vseh ameriških vojaških načrtih označena kot glavna tekmica ...

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek