Vodja ruskih obveščevalcev: Razmislite o mirovnem predlogu, naslednja Putinova ponudba bo za vas še veliko slabša!

Naslednja mirovna ponudba Rusije bi lahko prišla s »strožjimi pogoji« za Kijev, je ocenil vodja obveščevalne službe.

Zavračanje Ukrajine, da bi sprejela najnovejši predlog ruskega predsednika Vladimirja Putina za končanje konflikta, bo povzročilo, da bo Moskva naslednjič postavila strožje pogoje za morebitna mirovna pogajanja, je dejal vodja ruske zunanje obveščevalne službe (SVR) Sergej Nariškin.

Prejšnji petek je namreč ruski predsednik Vladimir Putin nakazal, da bi lahko Rusija odredila premirje in začela pogajanja takoj, ko bo kijevski režim popolnoma umaknil svoje enote iz Ljudske republike Doneck in Lugansk, regij Herson in Zaporožje.

Opozoril je tudi, da bi lahko dosegli trajni mir, če bi se Ukrajina zavezala nevtralnemu statusu in odstopila svoje zahteve do vseh petih nekdanjih ukrajinskih regij, ki so se odločile pridružiti Rusiji, vključno s Krimom.

Vsi ti pogoji skupaj s številnimi drugimi bi morali biti priznani na mednarodni ravni in temu bi seveda morala slediti odprava zahodnih sankcij proti Rusiji, je dejal predsednik Rusije.

Tako Kijev kot Nato sta ponudbo zavrnila.

Nizozemski predsednik vlade celo meni, da Putinova ponudba kaže, da je v paniki.

The fact that Putin came out with this bullshit “peace proposal” yesterday is a sign that he is panicking, this is good news" - Dutch Prime Minister Rutte

Another delusional Chihuahua barks at Russia from the side-lines of the Swiss Summit on Peace in Ukraine. pic.twitter.com/mKBJUmKyQY

— Aussie Cossack (@aussiecossack) June 15, 2024

Ukrajinski predsednik Vladimir Zelenski, ki je pred tem vztrajal pri umiku ruskih vojakov na ukrajinske meje iz leta 1991 kot predpogoj za mirovna pogajanja, je Putinovo ponudbo označil za »ultimat«.

Nariškin je v ponedeljkovem pogovoru z novinarji nakazal, da bi bilo Kijevu bolje, če bi zdaj sprejel Putinovo ponudbo.

»Naslednji pogoji, pod katerimi bo mogoče doseči prekinitev ognja in podpisati nekakšen mirovni sporazum, bodo za Ukrajino slabši« je opozoril.

Podobno opozorilo je pred tem izrekel tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.

Ko je komentiral Putinov odziv na zavrnitev Kijeva je dejal, da je ruski predsednik menil, da je bil odziv zahoda in kijevskega režima »precej predvidljiv«, vendar je opozoril, da se bodo »tudi v kijevskem režimu našli ljudje, »ki bodo začeli tehtati, ali se splača čakati na še slabše pogoje.«

V pogovoru z novinarji na »mirovni konferenci«, ki jo gosti Švica, je ukrajinski zunanji minister Dmitrij Kuleba v nedeljo dejal, da se je Kijev v veliki meri pripravljen pogajati z Rusijo, a le takrat, ko bo v »najmočnejšem« pogajalskem položaju.

Vendar vse kaže, da je bila Ukrajina v najboljšem položaju pred več kot letom dni, od tedaj pa doživlja poraz za porazom, kar njeni zahodni zavezniki skrivajo, kolikor pač lahko. 

Lavrov on the West’s reaction to Putin’s proposal: “He who has brains, let him understand. I’m not sure that in the West everything is in order with these organs, but hope dies last.” pic.twitter.com/Re3b5CRT1k

— pocalypsis pocalypseos (@apocalypseos) June 17, 2024

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov še vedno upa, da se bodo na nasprotni strani našli ljudje, ki bodo uporbili možgane, a slabo kaže....

Zgosovina odnosov med Ukrajino in Rusijo sicer kaže, da ima Nariškin zelo verjetno prav.

Rusija je sicer pred pučem leta 2014 podpirala ozemeljsko celovito Ukrajino s Krimom.

Po puču in kršitvi vseh dogovorov s strani ZDA in EU o rešitvi krize je priznala voljo Krima in Sevastopolja, da se pridružita Rusiji.

Od leta 2014 do 2022 je pristajala na reintegracijo celotnega Donbasa v Ukrajino, ob izpolnitvi sporazum Minsk 1 in Minsk 2.

Po začetku vojne je leta 2022 prav tako pristala na vrnitev na meje iz leta 1991, če Ukrajina ostane nevtralna država.

Ko je Ukrajina to zavrnila, je Rusija po referendumih inkorporirala štiri nekdanje regije v svoje ozemlje.

Ameriški profesor John Mearsheimer Ukrajini že več kot leto dni napoveduje izgubo še štirih regij.

Glede na to se res kaže, da je Ukrajina vztrajno zavračala vse predloge, ki so bili zanjo nato z vsako novo ponudbo - vedno slabši.

Tokrat Putin tudi ni eksplicitno omenil Odese, kar pomeni, da bi jo Ukrajina uspela zadržati, če bi sprejela Putinov predlog.

Ker ga je zavrnila pa to verjetno že pomeni, da bo Ukrajina izgubila tako Odeso kot dostop do Črnega morja.

Po oceni Johna Helmerja iz Moskve pa je Putin ponudbo dal sedaj zato, da bio torpediral konferenco v Švici ter da bi se pozneje, ko bo situacija za Ukrajino veliko slabša, lahko spomnili, kaj so v Ukrajini zavrnili.