REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

TaTrenutek -
Cenzura Insajderja na Facebooku se ob globalni hajki na svobodo medijev krepi, a obljubljamo: ne bomo popustili! Zapri 

Vlada v Prištini ob podpori ZDA in EU znova s policijo in oklepniki nad »neposlušne« kosovske Srbe

Vlada v Prištini ob podpori ZDA in EU znova s policijo in oklepniki nad »neposlušne« kosovske SrbePripadniki kosovskih specialcev. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Na administrativni meji med Kosovom in osrednjo Srbijo so se po celodnevnih napetostih v nedeljo, ki so se skoraj sprevrgle že v oborožene spopade zadeve vendarle umirile.

Nasilje Prištine se ob tem dogaja v pogojih zelo dosledno izpeljanega etničnega čiščenja Srbov na Kosovu, saj se je po letu 1999 na Kosovo vrnilo le okoli tri odstotke med bombardiranjem Nata razseljenega srbskega prebivalstva.

Sporni ukrepi kosovske vlade so začasno odloženi, v roku meseca dni pa bodo pogajalci poskusili najti rešitve.

Napetosti med Srbijo in oblastmi v Prištini so nastale zaradi uvedbe t. i. »recipročnosti« s strani kosovske vlade.

V resnici je šlo za zahtevo, da prebivalci s srbskimi dokumenti in tablicami na vozilih te preregistrirajo v roku dveh mesecev.

Slovenski mediji to zadevo predstavljajo kot nekaj povsem običajnega in celo razumnega.

V resnici pa gre za enostransko potezo, s katero poskušajo oblasti v Prištini z nasiljem, tudi z grožnjami z orožjem, mimo dogovorov sklenjenih v Bruslju - vsiliti rešitve, ki so nesprejemljive za srbsko manjšino.

Vlada v Prištini je namreč sočasno s poskusom sedaj odloženega ukrepa na sever Kosova poslala več tisoč policistov z avtomatskimi puškami in oklepnimi vozili, lokalno prebivalstvo pa se je odzvalo kot običajno – z alarmi za zračno nevarnost, zvonenjem cerkvenih zvonov in z barikadami na cestah.

Tudi Richard Granell, nekdanji veleposlanik ZDA v Nemčiji, nato pa šef ameriških obveščevalcev in odposlanec za Srbijo in Kosovo v administraciji tedanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, je kritičen do potez kosovske vlade, ki so v nasprotju z njenimi mednarodnimi obveznostmi.

Kako nevarno je bilo včerajšnje dogajanje kažejo posnetki ropanja avtomobilov s srbskimi tablicami (posnetek spodaj) v »albanskih« delih Kosova ter posnetki avtomatskih pušk v rokah civilistov.

V številnih delih Kosova in celo sosednjega (večinoma bošnjaškega) Novega Pazarja v Srbiji so se namreč že slišali streli iz avtomatskih pušk.

Ker se medtem zaostrujejo tudi odnosi med Srbi, Bošnjaki in Hrvati v BiH bi takšne poteze lahko vodile do ponovnih konfliktov na celotnem Balkanu.

Znano je, da imajo tako Albanci kot Srbi na Kosovu skritega še ogromno pehotnega orožja.

Znano je, da imajo tako Albanci kot Srbi na Kosovu skritega še ogromno pehotnega orožja.

Sredi noči se je predsednik Srbije Aleksandar Vučić, ki se je večkrat oglašal z dramatičnimi izjavami, (ki postajajo že stalnica) najprej oglasil v generalštabu srbske vojske, po pogajanju s poveljnikom mednarodnih sil na Kosovu (KFOR) in intervenciji ameriškega veleposlanika na Kosovu pa je prišlo do odloga odloka vlade Albina Kurtija.

Vse skupaj je sprožilo tudi mednarodne odzive.

Zagovorniki Kosova so trdili, da bo mini Rusija napadla Kosovo, nekateri poslanci v ukrajinskem parlamentu pa so celo predlagali, da v tem primeru Ukrajina z vojsko pomaga Kosovu.

»Ti si nor,« se je Grenell ostro odzval na besede ukrajinskega poslanca Oleksiyja Goncharenka.

Mimogrede - Ukrajina je med državami, ki niso priznale državnost Kosova.

Po drugi strani so na madžarskih družbenih omrežjih izražali podporo Srbiji.

Španski predsednik vlade, ki se je mudil na obisku v Beogradu je predčasno odpotoval iz Srbije, pred tem pa jasno povedal, da je Kosovo za Španijo - del Srbije.

Število držav, ki so medtem odpriznale Kosovo kot državo se tudi povečuje, zaradi česar je vlada v Prištini vse bolj živčna.

Število držav, ki so medtem odpriznale Kosovo kot državo se tudi povečuje, zaradi česar je vlada v Prištini vse bolj živčna.

Upada pa tudi moč njihovih mentorjev - ZDA.

In kje se skriva bistvo zapleta?

Kosovska vlada je zahtevala, da morajo vsi državljani, predvsem pa tisti na severu Kosova, ki imajo na avtomobilih že vedno stare tablice iz časa pred razglasitvijo neodvisnosti Kosova v dveh mesecih preregistrirati svoja vozila na običajne kosovske tablice.

V obratnem primeru ne bi več mogli vstopati na ozemlje Kosova, vozila pa bi jim kosovska policija tudi zaplenila.

Obenem bi morali za kosovske zamenjati tudi svoje dokumente, ki so jih izdale srbske oblasti. V primeru prehoda meje s srbskimi dokumenti bi vse osebe dobile posebno potrdilo, s katero bi se lahko le 90 dni gibale na ozemlju Kosova.

Kosovska vlada se je pri tem pozivala tudi na reciprociteto, torej enako obravnavo, saj srbske oblasti na podoben način izdajajo vstopno-izstopne dokumente državljanom Kosova, ki potujejo preko Srbije.

Ni predaje
Ni predaje. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Na podoben način morajo prebivalci z obeh strani administrativne (za Srbijo) oziroma državne (iz vidika oblasti v Prištini) meje od lanskih, podobnih napetosti zakrivati simbole Srbije oziroma Kosova na tablicah svojih vozil. Tudi ta dogovor je bil dosežen na podoben način, z zahtevo po reciprociteti.

Vendar pa je »reciprociteta« pravilo, ki velja le med enakopravnimi subjekti mednarodnega prava. Kosovo, ki se je odcepilo od Srbije, ki tega ne priznava pa to seveda ni, kajti Kosovo mora v skladu z določili mednarodnega prava šele dobiti priznanje »matice«. Torej Srbije. Šele potem bi lahko med obema veljala načela reciprocitete.

Drug problem je dejstvo, da se je vlada Albina Kurtija pozivala na 3. točko enega od sporazumov med Beogradom in Prištino v preteklosti, ki je omogočala uvedbo potrdil za prehode meja. Toda ta točka sporazuma velja samo za tiste prebivalce, ki želijo potovati preko Kosova ali osrednje Srbije.

Kosovska vlada pa jo je enostransko in zvijačno intepretirala tako, kakor da velja za kosovske Srbe, torej tiste, ki imajo stalno prebivališče in domovanja na Kosovu, kar je očitno neutemeljeno.

Ob tem so ključna točka spora prav pravice kosovskih Srbov.

Ti so zahtevali ustanovitev Skupnosti srbskih občin. Kosovska vlada je na to v pogajanjih s Srbijo in Evropsko unijo v Bruslju pristala, sedaj pa svojih obveznosti že več kot 11 let ne izvršuje in se pri tem sklicuje na razne izgovore, ki po mednarodnem pravu niso veljavni.

Ob tem je Srbija Prištini na številnih področjih izpolnila njene zahteve, predala velike količine podatkov, umaknila svoje policijske sile in državne organe s Kosova in podobno.

Kosovska vlada Albina Kurtija se je na to – očitno tudi s podporo zahodnih držav in ZDA – odzvala s še večjo agresivnostjo.

Potem ko je tudi nemški kancler Olaf Scholz med svojim zadnjim obiskom Srbiji arogantno in odkrito zagrozil, češ da brez priznanja Kosova ne bo mogla postati članica EU, je bil na Kosovu neposredno pred zaostritvijo tudi ameriški zunanji minister Antony Blinken, kar na posreden način dokazuje vpletenost ameriške administracije Joeja Bidna v zaostrovanje razmer.

To potezo je obsodil tudi nekdanji Trumpov posrednik med Beogradom in Prištino Richard Grenell, ki je »levičarsko« vlado Albina Kurtija obsodil zaradi - fašizma.

Enostranske poteze Prištine in vse bolj pogoste grožnje z uporabo orožja proti srbski manjšini so ne samo za Srbijo, pač pa tudi za Rusijo znak, da poskušajo ZDA in večina članic EU (pet jih Kosovo ne priznava kot državo) z odkritim nasiljem doseči to, kar bi moralo biti stvar pogajanj med Beogradom in Prištino pod pokroviteljstvom EU.

Takšne incidente evropski politiki redno 'spregledajo' in enakovredno pozivajo le »obe strani«, da naj se vzdržita incidentov, čeprav je jasno, da jih večinoma izziva in proizvaja vlada v Prištini. Zato je zelo verjetno, da se bodo napetosti še nadaljevale.

In to zato, ker sedaj Priština ne želi izvršiti edinega za Srbe res pomembnega dogovora o ustanovitvi Skupnosti srbskih občin (ZSO - Zajednica srpskih opština).

V protest zoper to teptanje svojih pravic so se v srbskih delih Kosova znova pojavili napisi »Dobrodošli v Skupnosti srbskih občin.«

Takšne napise pa kosovsko-albanska policija redno pleni.

Ne samo to, dan pred incidenti je aretirala in pretepla mladeniča, ki je nosil napis »Ni predaje« preko slike Kosova v srbskih barvah.

Jasno pa je tudi, da Zahod v teh primerih, kar se sedaj vidi veliko jasneje, ni nevtralen posrednik – pač pa je generator kriz. 

Pri tem celo nemški kancler Scholz zahteva od Srbije priznanje Kosova kot države, kar ni niti del vsebine pogajanj med EU in Srbijo.

Zahteva po priznanju državnosti Kosova je za srbsko javnost še vedno večinoma nesprejemljiva (nasprotuje ji okoli 80 odstotkov prebivalstva), zato take zahteve Srbijo zgolj oddaljujejo od evropskih integracij.

Da poskušajo ZDA in EU na Kosovu preko marionetne vlade kosovskih Albancev v Prištini odpreti še eno krizno žarišče na Balkanu pa so medtem glasno opozorili tudi v Moskvi.

Kriza na Kosovu je tudi rezultat in hkrati vzrok številnih drugih težav, ki jih ima predvsem EU zaradi svoje nenačelnosti in dvoličnosti, ko gre za spoštovanje mednarodnega prava.

Medtem ko v primeru Ukrajine (še prej pa Hrvaške, BiH itd.) Evropska unija vztraja pri načelih varovanja celovitosti držav, večina njenih članic skupaj z ZDA v primeru Srbije zahtevajo priznanje enostranske odcepitve in to brez spoštovanja pravic Srbov.

Po drugi strani je vojna v Ukrajini razplamtela tudi novo upanje med Srbi, ki veljajo za prve žrtve zveze NATO na evropskih tleh.

Nasilje Prištine je se ob tem dogaja v pogojih zelo dosledno izpeljanega etničnega čiščenja Srbov na Kosovu, saj se je po letu 1999 na Kosovo vrnilo le okoli tri odstotke med NATO bombardiranjem razseljenega srbskega prebivalstva.

Kosovski parlament je s posebno deklaracijo poskusil zaščititi zločince iz vrst kosovske OVK, ki so trgovali z organi ujetih Srbov.

Tisti, ki se vračajo pa so ob tem deležni diskriminacije in kršitev človekovih pravic. 

Večina jih je ostala brez svoje lastnine, na Kosovu so popolnoma neraziskani številni zločini nad Srbi, kosovski parlament pa je s posebno deklaracijo poskusil zaščititi zločince iz vrst kosovske OVK, ki so trgovali z organi ujetih Srbov.

Bistvo zapletov je torej politika Prištine, ki poskuša zaščitena pod »dežnikom« zveze NATO (in tudi enot Slovenske vojske v enotah KFOR-ja) z nasilnimi potezami doseči polno suverenost na vsem ozemlju in »poslušnost« kosovskih Srbov - in vse to brez spoštovanja manjšinskih in drugih pravic Srbov.

Kako so srbske vasi na Kosovu videti danes in kako si kosovski Albanci predstavljajo svojo pravico do maščevanja je videti iz izmenjave mnenj spodaj.

Zato je zelo verjetno, da se bodo napetosti še nadaljevale.

In stopnjevale.

Jasno pa je tudi, da »Zahod« v teh primerih, kar se sedaj vidi veliko jasneje, ni nevtralen posrednik – pač pa je generator kriz. In morda celo vojn.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke