Venezuelske megavolitve: venezuelski dan mladosti?

Venezuela se pripravlja na regionalne in parlamentarne volitve, ki bodo odločilni politični trenutek za prihodnost države.

V nedeljo, 25. maja, se bo 36 političnih strank in gibanj na regionalnih in parlamentarnih volitvah potegovalo za 285 poslanskih sedežev v Nacionalni skupščini za obdobje 2026-2031, ter za 260 mest v regionalnih skupščinah in guvernerjev zveznih držav. Več kot 21 milijonom volilnih upravičencev se bodo prvič pridružili tudi volivci v pokrajini Esequibo.

Tako chavistične kot opozicijske sile so skrbno izbrale svoje kandidate in volilne strategije, saj bodo volitve na novo opredelile politična razmerja v Venezueli in njenih po novem 24 zveznih državah oziroma regijah.

Chavisti, zbrani v PSUV predsednika Madura (Stranka združenih socialistov Venezuele, Partido Socialista Unido de Venezuela) te volitve vidijo kot priložnost za okrepitev političnega primata in upravljanja na nacionalni in lokalni ravni.

Opozicijske skupine, ki so se v zadnjih letih močno diskreditirale in izgubile skoraj vso dejansko podporo, si v najboljšem primeru obetajo ohranitev dozdajšnjih položajev, kar bi jim omogočilo novo grajenje podpore med volivci.

V zahodnih medijih čislana "demokratična" opozicija, pri kateri gre sicer predvsem za desničarske ter skrajnodesničarske stranke in politična gibanja, je leta 2015 uspela osvojiti kar dvotretjinsko večino v Nacionalni skupščini.

Takrat je izkoristila razočaranje Venezuelcev nad neuspešno politiko in socialnim ter gospodarskim nazadovanjem države pod vodstvom chavistov, za kar imajo največje "zasluge" ameriške enostranske sankcije ter druge oblike pritiska na Venezuelo in njene partnerje.

Kljub temu ji po zaslugi (spornih) odločitev Vrhovnega sodišča (pod nadzorom PSUV) ter leta 2017 zaradi parlamentarne obstrukcije predsednika Madura (na pobudo PSUV) ustvarjene "Ustavodajne skupščine" (ANC - Asamblea Nacional Constituyente), ki je prevzela parlamentarna pooblastila, ta uspeh ni prinesel pravih koristi oziroma ni privedel do dejanskega strmoglavljenja socializma.

Leta 2019 je sledila samorazglasitev predsednika parlamenta Juana Guaidoja za predsednika, kar je bil pravzaprav iz tujine dirigiran in podpiran poskus državnega udara.

S škandalozno podporo večine vlad "vse mednarodne skupnosti na pravilih utemeljenega reda" - žal tudi slovenske - je podpora "demokratični"(=skrajnodesničarski neoliberalni) opoziciji med ljudstvom padala obratno sorazmerno s podporo tem kompradorjem na "demokratičnem" Zahodu in v zahodnih medijih.

Kot že ničkolikokrat do zdaj se je izkazalo, da zahodna politika in njej povsem podrejeni mediji ter "strokovnjaki" sicer lahko zelo uspešno prepričujejo in aktivirajo lastno pasivno javnost, pri napadenih družbah pa naletijo na ravno obraten učinek.

Še več škode so Zahodu ljubi "demokratični opoziciji" povzročili inscenirani in predvsem s strani ameriških in njim popolnoma podrejenih evropskih medijev promovirani nasilni protesti.

Prav tako je nenadoma za Venezuelo postal izjemno angažiran Elon Musk, njegov X oziroma nekdanji Twitter je postal glavno prizorišče izjemno obsežne kampanje promoviranja "spontanih množičnih demokratičnih protestov" opozicije med julijskimi predsedniškimi volitvami.

Pred začetkom te kampanje je sicer Elon Musk na svojem Twitter/X profilu omenil Venezuelo natančno ničkrat.

Vsakršen uspeh skrajnodesne opozicije na tokratnih volitvah bi bil velikansko presenečenje – a to zahodnega imperija in njegovega propagandnega aparata ter akademskih in drugih "poznavalskih" aparatčikov ne bo oviralo pri vnovičnem jadikovanju in razglašanju "nedemokratičnosti" in netransparentnosti volitev ter "očitne" prevare.

Gvajana Esequiba

V skladu z voljo ljudstva bo Venezuela prvič izvedla volitve guvernerja, poslancev in zakonodajnega sveta na ozemlju sporne pokrajine Esequibo, v skladu z referendumom decembra 2023, na katerem so Venezuelci z 95-% večino podprli vseh pet referendumskih vprašanj:

- zavrnitev Pariške arbitraže iz leta 1899, s katero je bil Esequibo dodeljen tedanji (britanski koloniji) Britanski Gvajani;

- potrditev zgodovinske pravice Venezuele do tega ozemlja;

- nasprotovanje jurisdikciji Meddržavnega sodišča (ICJ) v tem sporu;

- ustanovitev venezuelske province Gvajana Esequiba in podelitev venezuelskega državljanstva njenim prebivalcem;

- ter odobritev uporabe vseh sredstev, vključno z vojaškimi, za "zaščito" tega ozemlja.

Samo ozemlje Esequiba je sicer redko poseljeno (125 000 prebivalcev na 160 000 kvadratnih kilometrih, večino prekriva tropski deževni pragozd), a zelo bogato z naravnimi viri.

Že prvotna britanska prisvojitev tega ozemlja v 40. letih 19. stoletja je bila posledica odkritja bogatih nahajališč zlata, v zadnjih desetletjih pa so bistvena izjemno bogata nahajališča nafte ter zemeljskega plina, ki jih s pridom izkoriščajo zahodna naftna podjetja, med katerimi prednjači ameriški ExxonMobil.

Pred volitvami je zgodovinski pomen tega območja poudaril generalni sekretar krovne medvladne organizacije Latinske Amerike in Karibov ALBA-TCP Jorge Arreaza ("Bolivarsko zavezništvo ljudstev naše Amerike" - Alianza Bolivariana para los Pueblos de Nuestra América), ki je v nedavnem intervjuju izpostavil, da so za to ozemlje borili legendarni venezuelski voditelji, kot sta Simón Bolívar in Antonio José de Sucre.

"Venezuela je prisluhnila svojemu ljudstvu, ki je na ljudskem referendumu potrdilo Esequibo kot neodtujljivo ozemlje Venezuele. Venezuelska vlada izpolnjuje ta mandat,“ je poudaril Arreaza.

Glede trenutnega ozemeljskega spora je izvršni sekretar ALBA-TCP poudaril veljavni mednarodnopravni okvir, ki ga določa Ženevski sporazum (med Venezuelo in Veliko Britanijo) iz leta 1966. Ta sporazum določa, da morata Venezuela in Kooperativna republika Gvajana (tedaj še britanska kolonija Britanska Gvajana) vzpostaviti dialog za iskanje sporazumne rešitve.

Arreaza je kritiziral prizadevanja za uvedbo tujega vojaškega nadzora nad spornim ozemljem in zatrdil, da se zgodovinskega ozemlja Venezuele samo zaradi interesov zahodnega prisvajanja naravnih virov ne da trajno odvzeti domovini.

Zaplet je v intervjuju pripisal imperialističnemu vplivu in namignil, da spor med Venezuelo in Gvajano spodbuja mreža korporacij s strateškimi cilji. To velja predvsem za ExxonMobil Corporation, največjo ameriško naftno in plinsko družbo, ki izkorišča sporna ozemlja s pomočjo gvajanske vlade.

„V naši regiji imperializem izvaja mreža energetskih in farmacevtskih korporacij. Imajo svoje cilje. V primeru Esequiba ExxonMobil hlepi po maščevanju, hočejo sprožiti konflikt, mi pa bomo branili svoje ozemlje,“ je dodal Arreaza.

V kakšnih okoliščinah se Venezuela podaja na volitve?

Pot do obrambe demokracije v Venezueli ostaja zapletena za državo, ki so jo v zadnjih desetletjih močno prizadeli poskusi tujega vmešavanja.

Gvajanske oblasti poskušajo preprečiti sodelovanje Esequiba na volitvah, kljub odločnemu stališču Venezuele, da je Gvajana Esequiba zgodovinsko 24. zvezna država Venezuele, čeprav jo dejansko upravlja Gvajana.

EL ESEQUIBO ES NUESTRO pic.twitter.com/58KNoHTBfA

— YVONNE YEPEZ DIAZ(@ivoneyepez21) May 24, 2025

Gvajanski notranji minister Robeson Benn je pred volitvami izdal ostro opozorilo, da bo vsak gvajanski državljan ali prebivalec, ki podpira ali glasuje na načrtovanih volitvah v Venezueli v sporni regiji, aretiran in obtožen izdaje.

Medtem je Nacionalni volilni svet (CNE - Consejo Nacional Electoral) Venezuele nemoteno nadaljeval volilne postopke, Bolivarske nacionalne oborožene sile (FANB) pa po vsej Venezueli razvažajo in varujejo volilno gradivo – tudi v Gvajani Esequibi.

Druga oteževalna okoliščina teh lokalnih volitev je še vedno velika gospodarska negotovost, ki jo še poslabšujejo zaostrene sankcije ZDA (ob januarski inavguraciji predsednika Madura so ZDA uvedle "jubilejno" 1000. sankcijo), enostranski prisilni ukrepi, preklic naftnih licenc državnim podjetjem in nove tarife, uvedene proti bolivarski republiki.

Ti dejavniki so volilni proces še dodatno zapletli in vplivajo tako na politične strategije kot na javno mnenje.

Un recordatorio ya desde hoy para la Guyana
El Esequibo es venezolano! pic.twitter.com/BBVPvqRvaj

— PATRIA ARMADA El ESEQUIBO es de VENEZUELA (@Patria8Esequibo) May 21, 2025

Varnostne grožnje in odzivi

Venezuelska vlada je nedavno razkrila nove načrte skrajno desničarskih opozicijskih sil za sabotiranje volitev 25. maja.

Notranji minister Diosdado Cabello je razkril njihov načrt, ki vključuje napade na diplomatska predstavništva, zdravstvene ustanove in elektrarne po državi ter napade in poskuse atentatov na vladne predstavnike.

CONTRA ESPIONAJE presente en el Esequibo y en todo el territorio nacional pic.twitter.com/qbS161Bcv0

— PATRIA ARMADA El ESEQUIBO es de VENEZUELA (@Patria8Esequibo) May 24, 2025

Varnostne sile so se hitro odzvale in prijele 38 oseb, vpletenih v zaroto (med njimi je 17 tujih državljanov), zasegle so tudi veliko orožja in eksploziva.

Vlada je okrepila varnostne ukrepe, da bi zagotovila nemoteno in pregledno izvedbo volitev. Predsednik Nicolas Maduro je za zaščito volilnega procesa ukazal aktivirati mehanizme ljudske obrambe in varnostne obveščevalne službe.

venezuelaprotest.jpg

Najučinkovitejši in najbolj pregleden volilni sistem na svetu

Venezuela ima tehnično najnaprednejši volilni sistem na svetu. Avtomatiziran sistem podjetja Smartmatic uporablja biometrično preverjanje identitete volivcev (prstni odtisi) in elektronske glasovalne naprave, volivci pa prejmejo tudi natisnjeno papirnato potrdilo (voto físico).

Nekdanji ameriški predsednik Jimmy Carter je že leta 2012 zagotovil, da je Venezuela imela "najboljše volitve na svetu,", hvalo sistemu še vedno poje Carterjev center, volilne izide in transparentnost volitev redno potrjujejo UNASUR ("Unija južnoameriških narodov" - Unión de Naciones Suramericanas), CEELA ("Svet volilnih strokovnjakov Latinske Amerike" - Consejo de Expertos Electorales de Latinoamérica) in številni neodvisni opazovalci volitev.

Tudi letošnjih volitev se jih bo udeležilo več tisoč, tokrat žal brez predstavnikov Slovenije.

Novost teh volitev je, da bodo po zagotovilih predsednika Nacionalnega volilnega sveta (CNE) Conrada Péreza prvič objavili volilne izide z vseh posamičnih volišč.

S tem želijo preprečiti ponovitev zapletov s predsedniških volitev 28. julija 2024 zaradi kibernetskega napada, in vnovično netenje dvomov o volilnih izidih s strani "demokratične" opozicije ter tujih medijev in vlad.

CNE sicer še vedno, čeprav je od predsedniških volitev minilo že devet mesecev, ni objavil podrobnih volilnih izidov za posamezna volišča, kar naj bi bila posledica kibernetskega napada, ki so ga pripisali tujim podpornikom skrajnodesničarske opozicije.

Zamudo pri objavi uradnih rezultatov enotno kritizirajo opozicijski in chavistični politični analitiki.

Megavolitve – venezuelski dan mladosti?

Izid volitev 25. maja bo odločilni trenutek za prihodnost Venezuele, saj bo določil sestavo lokalnih oblasti in zakonodajnih teles ter politično in gospodarsko usmeritev države v prihodnjih petih letih.

Ker si nasprotujoča si politična pola prizadevata za utrjevanje svojega vpliva, so te volitve še toliko pomembnejše – ne le za določitev usmeritve države, ampak tudi za zaščito demokracije v obdobju številnih izzivov in groženj.

Neodvisnost Venezuele ni pomembna le za samo državo, ampak za vso Latinsko Ameriko. Usoda Bolivarske republike določa smernice za celotno Latinsko Ameriko: bo (znova p)ostala igrišče izvajalcev Monroejeve doktrine ali se ji bo, podobno kot Afriki, uspelo izviti iz krempljev evropskokolonialnega imperializma?

Vesel dan mladosti, Venezuela.