petek, 04. oktober 2024 leto 29 / št. 278
Večina Kataloncev si želi, da Katalonija ostane del Španije
Vir: Twitter
Katalonija je bila leta 2017 prizorišče ognjevitih spopadov med privrženci enostranske odcepitve in zagovorniki obstanka Katalonije v okviru Španije.
Dogajanje v Kataloniji je tedaj sprožilo precej razprav tudi v Sloveniji, kjer so mnogi videli podobnost med položajem Kataloncev in Slovencev v prejšnji državi.
Še več pa je bilo ob tem nerazumevanja zavrnitve enostranske odcepitve s strani članic Evropske unije, saj so mnogi v tem videli tudi kritiko podobne, slovenske »osamosvojitve« leta 1991.
Nerodna primerjava. TO in politični vrh Slovenije ZDA niso razglasile za teroristično organizacijo (sicer politična oznaka) kot Hamas, Slovenci pa niso bili okupirani in oblegani niti bombardirani iz leta v leto. But I get the sentiment.
— Boris Vasev (@borisvasev) May 16, 2021
evo, mam lokalno primerjavo: v Gazi je bilo danes ubitih več ljudi, kot je bilo vseh žrtev na slovenski strani v celi vojni leta '91. Slovenski podporniki Izraela, ki o tisti vojni govorijo že 30 let, bodo za današnje žrtve krivili njih same in jih že jutri pozabili.
— Boris Vasev (@borisvasev) May 16, 2021
Toda po poročanju španskih medijev tudi razmere v Kataloniji niso tako enostavne, kot se zdijo na prvi pogled.
Večina Kataloncev si namreč sedaj želi, da bi Katalonija ostala del Španije, kaže najnovejša anketa.
Večina Kataloncev si namreč sedaj želi, da bi Katalonija ostala del Španije, kaže najnovejša anketa katalonskega časopisa »La Vanguardia.«
Približno 52 odstotkov Kataloncev bi na morebitnem referendumu glasovalo za ohranitev avtonomne pokrajine na severovzhodu Španije, 42 odstotkov pa bi podprlo neodvisnost.
Raziskavo je na vzorcu 800 anketirancev 11. in 12. maja za časopis Vanguardia pripravila agencija za raziskovanje javnega mnenja GAD3.
Na regionalnih volitvah, ki so potekale 14. februarja, so večino sedežev v katalonskem parlamentu sicer dobile tri stranke, ki se zavzemajo za neodvisnost in ustanovitev Republike Katalonije, a zaradi nesoglasij dveh največjih - Skupaj za Katalonijo (JxCAT) in katalonsko stranko Republikanska levica (ERC) - še niso oblikovali vlade.
Rok za dogovor je 26. maj, saj bodo v nasprotnem primeru nove volitve.
»Gre za boj za sedeže,« je v izjavi za špansko televizijo RTVE dejala Mireia Vehi, tiskovna predstavnica protikapitalističnega CUP, zavezništva treh strank, ki zagovarjajo odcepitev od Španije.
La portaveu de la CUP al Congrés, Mireia Vehí, acusa Jaume Asens de "fer política ficció" i "intentar dirigir des de Madrid" la política catalana.
— RTVE Notícies (@rtvenoticies) May 11, 2021
"La perspectiva d'unes noves eleccions és el pitjor que podria passar a Catalunya" | @RTVECatalunya pic.twitter.com/92XT1fdPIp
Med strankama pa ni soglasja o nadaljnjih korakih, potem ko so leta 2017 lokalne oblasti izvedle referendum o neodvisnosti, ki ga je špansko ustavno sodišče pred tem prepovedalo.
Številni volivci februarja namreč sploh niso šli na volišča v tej bogati pokrajini s 7,5 milijona prebivalcev.
Volilna udeležba je bila le 53,4-odstotna, medtem ko je bila leta 2017 rekordnih 82-odstotna.
V nedeljo so skupine, ki podpirajo neodvisnost, organizirale protest pred vladno stavbo v Barceloni in političnim strankam sporočile, da bodo izgubile podporo, če se ne bodo dogovorile o sestavi vlade.
The road ahead for the region remains thus uncertain #TheMayorEU #ElectionResults2021 #Govern #Politics #Catalonia #catalanrepublic @govern https://t.co/tLNspT3QGp
— TheMayor.EU (@eu_mayor) May 18, 2021
Stranki JxCAT in ERC sta nato sporočili, da sta dosegli dogovor, zato naj bi o vladi v prihodnjih dneh že glasovali v regionalnem parlamentu.
Med strankama pa ni popolnega soglasja o nadaljnjih korakih, potem ko so leta 2017 lokalne oblasti izvedle referendum o neodvisnosti, ki ga je špansko ustavno sodišče pred tem prepovedalo in po katerem so bili organizatorji referenduma obsojeni na zaporne kazni.
