Uničili so 13 mest in 1600 vasi, preselili milijone ljudi in zgradili čudo, zaradi katerega je dan na Zemlji – daljši

Ali ste vedeli, da je kitajska hidroelektrarna Tri soteske na reki Jangce ne le najmočnejša hidroelektrarna na svetu, ampak tudi ena najdražjih zgradb v zgodovini sveta, katere gradnja je povzročila počasnejšo rotacijo Zemlje?

Zaradi jezu na reki Jangce na Kitajskem je dan na našem planetu v povprečju daljši za 0,06 mikrosekund. In to zato, ker je polnitev jezera s tako veliko količino vode vplivala na rotacijsko inercijo našega planeta. 

Dvig 39 trilijonov kilogramov vode na višino 175 metrov nadmorske višine je dvignilo inercijski moment Zemlje in zato upočasnilo njeno rotacijo. Na podoben način kot se drsalec zavrti hitreje, če roki ob vrtenju približa telesu ali pa vrtenje upočasni, če ju oddalji od telesa.  

Podobne posledice imajo potresi. Strokovnjaki ameriške vesoljske agencije NASA so tudi izračunali, da se dolžina dneva lahko spreminja, na primer ob močnih potresih, ko pride do pomembnih sprememb v strukturi in razporeditvi zemeljske mase, ki nato povzroči spremembo v zemeljski rotaciji, ta pa določa dolžino dni.

Tako so znanstveniki ameriške vesoljske agencije med ostalim ugotovili, da je potres, ki je z močjo 8,8 stopnje po Richtarjevi lestvici stresel Čile leta 2010, povzročil spremembe v vrtenju zemeljske osi. Zaradi potresa v tej južnoameriški državi je bil vsak dan poslej krajši za 1,26 mikrosekunde. Gre sicer za majhno, a dokončno spremembo.

»Vsak svetovni dogodek, ki vključuje gibanje zemeljske mase, vpliva na rotacijo Zemlje,« trdi eden izmed geofizikov Nase Benjamin Fong Chao.

Geofiziki so z računalniško simulacijo pokazali, da je lahko potres v Čilu zemeljsko os, okoli katere je balansirana zemeljska masa, premaknil za 8 centimetrov.

Toda obstaja tudi druga možnost - da se dnevi lahko tudi podaljšajo.

Za to pa je zaslužen jez »Treh sotesk«, ki je dan podaljšal za 0,6 mikrosekunde zahvaljujoč dejstvu, da so jez največje hidroelektrarne na svetu na Kitajskem napolnili s skoraj 40 kubičnimi kilometri vode, kolikor je jez lahko zadrži.

Jez »Treh sotesk« so gradili od leta 1994 do leta 2006, stal pa je približno 30 milijard dolarjev.

Zaradi zahtevne gradnje so kitajske oblasti morale zgraditi še šestpasovno avtocesto.

Jez oziroma hidroelektrarno je gradilo več kot 26.000 ljudi, dolg pa je 2,3 km in visok 185 metrov.

Za gradnjo je bilo porabljenih 27,5 milijona kubičnih metrov betona in jekla, kar bi zadostovalo za 63 Eifflovih stolpov.

26 turbin v polni moči nadomešča 50 milijonov ton premoga ali 15 jedrskih elektrarn.

Hidroelektrarna »Treh sotesk« proizvaja 10 odstotkov celotne električne energije na Kitajskem, torej okoli 22.000 megavatov električne energije.

Z ogromnim prispevkom k energetskemu sistemu se je zmanjšala tudi pogostost poplav, razširile so se vodne poti in olajšal prevoz blaga.

1. junija 2003 so pričeli polniti veliko akumulacijsko jezero, ki je dolgo 660 kilometrov.

Pod vodo je ostalo 632 kvadratnih kilometrov ozemlja.

Voda je prekrila okoli 1300 arheoloških najdišč in območje razvpitih Treh sotesk.

Kljub temu pa nekateri strokovnjaki opozarjajo, da je jez prispeval več negativnih kot pozitivnih stvari, predvsem zato, ker je več kot 1,3 milijona ljudi moralo zapustiti svoje domove, saj je bilo 13 mest in 1600 vasi dobesedno izbrisanih iz zemljevida Kitajske, ker so ostali potopljeni v akumulacijskem jezeru.

Razen tega sta spremenjena sestava in temperatura reke povzročila izginotje ali ogrožanje redkih rečnih vrst.

Uničenih je bilo približno 30.000 hektarjev kmetijskih zemljišč, zaradi te hidroelektrarne pa je pod vodo končalo tudi veliko število spomenikov zadnjih dveh kitajskih dinastij - Ming in Čing.

Reka Jangce (kitajsko Chang Jiang) je dobesedno Dolga reka, včasih imenovana tudi Modra reka ali Jangce Kjang.

Je najdaljša reka v Aziji in tretja najdaljša na svetu (za Amazonko in Nilom).

Dolga je okoli 6.300 kilometrov in teče izključno po ozemlju Kitajske. Tradicionalno predstavlja mejo med severno in južno Kitajsko.

Izvira na nadmorski višini več kot 5000 m, na ledenikih vzhodne Tibetanske planote.

Reka nato teče proti vzhodu skozi provinco Činghaj, kjer se obrne proti jugu, ter teče po globokih dolinah na meji med Tibetom in Provinco Sečuan.

Na tem področju se iz nadmorske višine 5000 metrov spusti na le 1000 metrov nadmorske višine. Jangce tukaj priteče v Sečuansko kotlino, kjer se vanjo izlije nekaj velikih pritokov, ter se zato njen pretok bistveno poveča.

Nato teče mimo omenjenih Treh sotesk, ter kasneje pride v nižino, kjer teče mimo neštetih jezer ter se na koncu izlije v vzhodnokitajsko morje pri Šanghaju.

Jance ima ogromno porečje in na ravninah ob njej, kjer živi 400 milijonov ljudi, pridelajo dve tretjini kitajskega riža.

Pogoste poplave, ki nastanejo zaradi obilnega deževja, povzročajo velikansko škodo na namakalnih sistemih ob reki.

4600 km reke Jangce je preplaval tudi slovenski ultramaratonski plavalec Martin Strel.