Ukrajinske oblasti razočarane zaradi počasnosti asimilacije: »Ukrajinski otroci še vedno govorijo rusko!«

Kijevski režim zaostruje omejitve uporabe ruskega jezika, čeprav je ta materni jezik mnogih Ukrajincev.

Ukrajinski otroci ne poznajo dovolj dobro svojega uradnega državnega jezika, ker v vsakdanjem življenju še vedno uporabljajo ruščino, se je pritožil kijevski komisar za zaščito državnega jezika Taras Kremin in državljane pozval, naj »prijavijo kršitve jezikovnih omejitev.«

Komisar je dejal, da veliko kršitev beležijo tudi na področju izobraževanja, pa tudi na spletu in v storitveni dejavnosti.

Navedel je nedavno študijo, ki kaže, da ena tretjina otrok v nekaterih ukrajinskih regijah raje govori rusko.

»Otrok zunaj šole uporablja storitve, obiskuje nakupovalne in gostinske lokale, vidi zunanje reklame in napise v nedržavnem jeziku, doma sliši nedržavno,« je Kremin zapisal na Facebooku.

Ocenil je, da je veliko šolarjev zato nagnjenih k dvojezičnosti in nimajo zadostnega znanja ukrajinskega jezika.

Kremin je dejal, da bi moral Kijev okrepiti nadzor nad spoštovanjem zakona o državnem jeziku, ki opredeljuje ukrajinščino kot edini jezik, odobren za izobraževanje, in pozval državljane, naj se bolj vključijo v evidentiranje in prijavo kršitev zakona.

Od osamosvojitve leta 1991 je Ukrajina večinoma dvojezična država, večina državljanov pa lahko govori ali razume tako rusko kot ukrajinsko, zlasti v vzhodni polovici države.

Po državnem udaru v Kijevu leta 2014, ki so ga podprle ZDA, pa so nove ukrajinske oblasti odpravile ruščino kot uradni regionalni jezik in sprejele politike, katerih cilj je njeno zatiranje in prepoved, z argumentom, da predstavlja grožnjo nacionalni enotnosti in varnosti.

Leta 2019 je ukrajinski parlament sprejel zakon, ki zahteva izključno uporabo ukrajinščine v skoraj vseh vidikih javnega življenja, vključno z izobraževanjem, zabavo, politiko, poslovanjem in storitveno industrijo, s čimer vsi ukrajinski državljani obvezujejo k znanju jezika.

Prav tako zahteva, da je 90 % televizijskih in filmskih vsebin, proizvedenih v državi, narejenih v ukrajinščini.

Od 17. julija bo uporaba ruskega jezika v ukrajinskih medijih tako rekoč prepovedana, je dejal Kremen. 

Ta prisilna ukrajinizacija je bila eden od razlogov, zakaj so rusko govoreči prebivalci, ki živijo na vzhodu države, leta 2014 zavrnili oblasti po državnem udaru v Kijevu.

Mnoge od teh regij, in sicer Ljudski republiki Doneck in Lugansk, pa tudi Herson in Zaporožje, so se od takrat pridružile Rusiji, potem ko so leta 2022 na javnih referendumih z veliko večino glasovale za to.

Kremin pa je zanikal, da bi izraz »rusko govoreči« lahko uporabili za katerega koli ukrajinskega državljana, in v lanskem intervjuju izjavil, da je beseda »označevalec, ki ga je uvedla ruska ideologija«, in izjavil, da »morajo vsi v državi obvladati ukrajinski jezik.«

Slovenija Ukrajino dosledno podpira in si prizadeva za povrnitev njenega nadzora nad celotnim ozemljem države v mejah iz leta 1991, s tem pa jo podpira tudi v njenih politikah raznarodovanja in asimilacije ruske manjšine, ki ji pripada več kot tretjina prebivalcev Ukrajine.