REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Uganka: Zakaj Tito nikoli ni bil na grobu staršev in prvega otroka?

Uganka: Zakaj Tito nikoli ni bil na grobu staršev in prvega otroka?Tito. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

O življenju Josipa Broza Tita, ki je umrl na današnji dan, 4. maja leta 1980 v ljubljanskem Univerzitetnem kliničnem centru, obstaja, pa čeprav je najbolj raziskan južnoslovanski politik vseh časov - še veliko neznank.

Mnogi na primer ne vedo, da sta bila njegova starši pokopana v Kupincu (hrvaško: Kupinec) in da Tito tega kraja nikoli ni obiskal...

Ta zgodba o grobu v Kupincu podžiga tudi tiste največje teorije zarote o Josipu Brozu, ki trdijo, da sploh ni bil zagorski kmet, sin matere Slovenke in očeta Hrvata - ampak ruski plemič ali nezakonski otrok avstrijskega grofa.

Ali pa da je bil celo ruski agent, poslan iz Rusije v Jugoslavijo!

Ta zgodba o grobu v Kupincu podžiga tudi tiste največje teorije zarote o Josipu Brozu, ki trdijo, da sploh ni bil zagorski kmet, sin matere Slovenke in očeta Hrvata - ampak ruski plemič ali otrok avstrijskega grofa.

Zakaj torej Tito nikoli ni bil na grobu svojih staršev, pa tudi svojega otroka?

Dogodek, ki se je Titu vtisnil v spomin v povezavi s tem krajem je bil tragičen in žalosten.

Morda tako zelo, da se Tito nikoli več ni vrnil v te kraje.

Pred več kot 90 leti sta namreč v mračni noči dva moška kopala majhno luknjo na pokopališču v Kupincu - dovolj veliko le za komaj izdelano otroško krsto.

Nista se bala, da ju bo kdo videl, takrat je spala že cela vas.

Kmet Franjo Bistrica je prijatelju pomagal narediti krsto in nato kopati rako na pokopališču.

Tito na bankovcu in spomenik v Alžiru - po svetu jih je še veliko
Tito na bankovcu in spomenik v Alžiru - po svetu jih je še veliko. Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Pisalo se je leto 1920. Dva moška sta pokopavala le dva dni starega dečka, sina Franjevega prijatelja - Josipa Broza, ki bo kasneje postal znan po vsem svetu pod vzdevkom Tito.

Dečka namreč ni bilo mogoče zakonito pokopati. Krščen ni bil, duhovniki pa družini niso dovolili, da bi nekrščenega otroka pokopali na lokalnem pokopališču.

A Tito se ni vdal. Sinčka je pokopal na pokopališču v Kupincu, groba pa ni označil.

Kupinec
Kupinec, nedaleč od Zagreba. Vir: Google maps, posnetek zaslona

Nekaj dni pred tem je prišel v Kupinec, vas pri Jastrebarskem, kamor sta se starša preselila iz Kumrovca.

Titov oče Franjo je leta 1912 dobil hišo od banke, pri kateri je delal, ki je imela posest v Kupincu, večinoma gozdove, kjer je bil Franjo gozdar.

Tito je tedaj prišel iz Rusije, z njim pa je prišla tudi njegova prva žena Pelagija.

V knjigi Vladimirja Dedijerja »Novi prispevki k biografiji Josipa Broza Tita« je Brozovo pričevanje o vrnitvi v domovino.

»Neke noči sem prišel tja in na večerji našel očeta in enega od bratov. Povedali so mi, da je moja mati Marija umrla leta 1918. Le nekaj ur pozneje je moja žena rodila prvega otroka, sina. Toda dva dni pozneje je umrl,« se je spominjal Tito.

In medtem ko je Kumrovec še vedno znameniti rojstni kraj Josipa Broza Tita, je Kupinec skoraj pozabljen.

Tito na grobu Zlatice
Tito na grobu Zlatice. Vir: Posnetek zaslona, Wikipedia

Dobro ohranjena je le kamnita plošča, pod katero ležijo kosti njegove matere Marije, očeta Franje in sestre Tilde.

Pozornost vzbuja tudi očitna razlika pri imenovanju določenih članov Titove družine.

Zanj zdaj skrbijo komunalci, v Jugoslaviji pa so zanj skrbeli vojaki Jugoslovanske ljudske armade (JLA). Pozornost vzbuja tudi očitna razlika pri imenovanju določenih članov Titove družine.

Na vrhu table je z največjimi črkami napisano »Titova mati.«

Toda na plošči Franja ne imenujejo »očka« (»tata«), ampak njegov oče.

Nič čudnega, če je znano, da Tito očetu po materini smrti nikoli ni oprostil razmerja z vdovo.

Toda - ali sta v tem grobu res prava starša nekdanjega maršala?

Zgodovinar Vladimir Dedijer je raziskoval tudi korenine in izvor teorije o ruskem agentu, ki je po tem postal vodja antifašističnega gibanja v Jugoslaviji.

Že leta 1941 so časopisi v Veliki Britaniji in ZDA namreč poročali o »ruskem agentu Titu.«

Tito na naslovnicah... Vir: Posnetek zaslona

Vir teh trditev je bil Draža Mihailović.

Septembra leta 1941 se je Tito srečal s četniškim voditeljem, Draža pa je takoj po tem srečanju začel širiti trditve, da Tito sploh ni Jugoslovan, ampak Rus.

Rusi so nato Britancem povedali, da je teorija o njihovem agentu izmišljena, nakar so tudi zavezniki Mihailovićeve informacije zavrnili kot izmišljotine.

Toda bolj kot se je Tito, ki je želel veljati za predsednika vseh Jugoslovanov distanciral od svojega domačega kraja, bolj žive so bile teorije o tem, da naj bi bil v resnici »Rus«.

Da ni bil Rus, pač pa je bil zgolj preprost sin slovenske matere in hrvaškega očeta, ki je doživel veliko tragičnih trenutkov, pa še danes priča pozabljen grob v Kupincu.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek