REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

TaTrenutek -
Cenzura Insajderja na Facebooku se ob globalni hajki na svobodo medijev krepi, a obljubljamo: ne bomo popustili! Zapri 

Udarec za kijevski režim: V Franciji zmaga nasprotnikov pošiljanja orožja Ukrajini »dokler bo to potrebno«

Udarec za kijevski režim: V Franciji zmaga nasprotnikov pošiljanja orožja Ukrajini »dokler bo to potrebno«Preteklost in prihodnost: Macron in melanchon Vir: X

V Franciji je 7. julija potekal drugi krog predčasnih parlamentarnih volitev, na katerih si je zmago obetala skrajno desna stranka Nacionalni zbor.

A po projekcijah je na prvem mestu levica, sledi Macronovo sredinsko zavezništvo, Nacionalni zbor je šele tretji.

Francijo zato sedaj čaka »nenačelna koalicija« med Macronovim zavezništvom in Novo ljudsko fronto, kar bi škodovalo obema, ali pa blokiran parlament in ponovne volitve čez leto dni.

Levičarsko zavezništvo Nova ljudska fronta (NFP) naj bi glede na projekcije, ki so običajno zanesljiv kazalnik izidov, osvojilo od 172 do 215 sedežev v 577-članskem parlamentu.

Sredinsko zavezništvo predsednika Emmanuela Macrona naj bi osvojilo od 150 do 180 sedežev.

Nacionalni zbor (RN) pa naj bi osvojil od 115 do 155 sedežev.

Po prvem krogu se je sicer ugibalo, ali bo tej stranki uspelo doseči celo absolutno večino v parlamentu.

Francija se tako sooča z negotovim zakonodajnim organom, pri čemer nobena stranka ne bo dobila popolne večine v drugem krogu parlamentarnih volitev.

Volilna udeležba ta konec tedna naj bi bila po ocenah Ipsos Talan 67,1-odstotna, kar bi bilo največ po letu 1997, če bi bilo potrjeno.

Macron v nedeljo po glasovanju ne bo nagovoril naroda, so sporočili iz Elizejske palače.

Predsednik bo analiziral rezultate volitev, preden bo sprejel kakršne koli nadaljnje korake, so sporočili iz njegovega urada in dodali, da bo počakal na oblikovanje novega parlamenta, da bo »sprejel potrebne odločitve«.

Vodja države bo »spoštoval izbiro francoskega ljudstva,« je dodal v izjavi.

Jean-Luc Melanchon Vir: X
Se bo slovenska vlada še držala iste smeri kot »jedrne države« EU, če bodo te začele zavijati vstran od politike »pomoči Ukrajini tako dolgo, dokler bo to potrebno«, ali pa bo vztrajala pri svoji politiki neskončnega pošiljanja denarja in orožja kijevskemu režimu?

Premier Gabriel Attal je po rezultatih izhodne ankete napovedal, da bo v torek podal odstopno izjavo. Ponovno je bil izvoljen v svojem volilnem okraju in bi se zdaj kot poslanec pridružil parlamentu.

Jean-Luc Melenchon, vodja stranke Nepokorna Francija, ki je članica NFP, je Macrona pozval, naj »sprejme poraz« in pusti levi koaliciji sestaviti novo vlado.«

Če Golob še malce počaka z podpisom »varnostnega sporazuma« z Ukrajino mu ga morda nikoli več sploh ne bo potrebno podpisati, ker se bo politika »jedrne Evrope« spremenila.

»Dosegli smo rezultat, za katerega so nam rekli, da je nemogoč,« je dejal in dodal, da mora »predsednik k vladanju pozvati Novo ljudsko fronto.«

Za neuspeh pri doseganju večine pa je medtem Jordan Bardella, predsednik RN okrivil »nečastno zavezništvo« med Macronovo stranko in levo koalicijo, da je preprečilo zmago RN, pri čemer je očitno mislil na »taktične umike« kandidatov pred drugim krogom.

Politična veteranka stranke in njena nekdanja voditeljica Marine Le Pen je dejala, da ima »preveč izkušenj, da bi bila razočarana nad rezultatom, ko smo podvojili število [poslancev].«

Prav tako je izjavila, da je končna »zmaga RN samo odložena.«

Macron je razpisal predčasne parlamentarne volitve po močni uspešnosti RN na volitvah v Evropski parlament v začetku junija.

Poslanci parlamenta so izvoljeni v enokrožnih volilnih enotah z neposrednim glasovanjem v dveh krogih.

Kandidat lahko zmaga že v prvem krogu, če dobi več kot polovico glasov.

Če nobeden ne doseže tega cilja, se v drugi krog uvrsti kateri koli kandidat, ki doseže 12,5-odstotni prag.

Pred glasovanjem ta konec tedna sta se Macronova stranka in NFP zatekli k temu, čemur so mediji rekli »taktični umiki«.

Kar 200 kandidatov iz predsednikove stranke in leve koalicije se je umaknilo iz drugega kroga, da bi se izognili delitvi glasov med njimi in stranki RN preprečili absolutno večino (289 sedežev) v parlamentu.

Francijo zato sedaj čaka »nenačelna koalicija« med Macronovim zavezništvom in Novo ljudsko fronto, kar bi škodovalo obema, ali pa blokiran parlament in ponovne volitve čez leto dni.

Predvsem pa so to zelo slabe novice za Kijevski režim.

Jean-Luc Mélenchon, vodja Nove ljudske fronte namreč kritično ocenjuje konflikt v Ukrajini in vpletenost Francije vanj.

Mélenchon je izrazil ostro nasprotovanje zamisli o pošiljanju zahodnih vojakov v Ukrajino, pri čemer je izjavil, da bi s tem Francija postala bojevita stran v konfliktu.

Stopnjevanje retorike med jedrskimi silami je označil za neodgovorno in pozval k pogajanjem za zagotovitev miru v Ukrajini z medsebojnimi varnostnimi jamstvi.

Po njegovih besedah ​​bi bila »vojna proti Rusiji norost... Skrajni čas je, da se pogajamo o miru v Ukrajini z medsebojnimi varnostnimi klavzulami.«

Kot ugotavlja eden od uporabnikov X je Mechelon za izstop iz zveze NATO in krepitev vezi z Rusijo, ni pa za zapiranje meja, odpovedi prosti trgovini, odpravi evra in krepitvi EU.

Mélenchonova stranka Nepokorna Francija, ki je dosledno nasprotovala vojaški pomoči Ukrajini, je v francoskem parlamentu glasovala proti varnostnemu sporazumu z Ukrajino.

Drugi voditelji znotraj Nove ljudske fronte v Franciji delijo kritično stališče Jean-Luca Mélenchona glede pošiljanja orožja in vojakov v Ukrajino.

Trdijo, da takšna dejanja stopnjujejo konflikt in odvračajo od diplomatskih rešitev. Na primer, vodja komunistične stranke Fabien Roussel je večkrat poudaril pomen mirovnih pogajanj glede vojaškega posredovanja ter pozval k prekinitvi ognja in diplomatski angažiranosti namesto stopnjevanja vojaške podpore.

Podobno stranka Zelenih znotraj koalicije poudarja, da se mora Evropa osredotočiti na humanitarno pomoč in mirno reševanje konfliktov, namesto da bi prispevala k vojnim prizadevanjem.

Rezultati volitev v Franciji so tako odlična novica za Rusijo, hkrati pa bodo pomenili tudi težave za slovensko vlado.

Se bo slovenska vlada še držala iste smeri kot »jedrne države« EU, če bodo te začele zavijati vstran od politike »pomoči Ukrajini tako dolgo, dokler bo to potrebno«, ali pa bo vztrajala pri svoji politiki neskončnega pošiljanja denarja in orožja kijevskemu režimu?

Če Golob še malce počaka s podpisom »varnostnega sporazuma« z Ukrajino mu ga morda nikoli več sploh ne bo potrebno podpisati, ker se bo politika »jedrne Evrope« medtem spremenila.

Po volitvah v Nemčiji bo to še veliko jasneje.

Vojni hujskači v Evropi počasi, a zagotovo izgubljajo podporo.

In to so po dolgem času slabih res dobre novice. Tudi za Slovenijo, ki na pravo pot ni znala stopiti sama.

Zato ji bodo v prihodnosti pomagali pravo pot najti v Franciji.

 

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke