REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Turški admiral razkril, zakaj bosta ZDA in Izrael doživela poraz: Oskrba daleč, iranske rakete pa poceni!

Turški admiral razkril, zakaj bosta ZDA in Izrael doživela poraz: Oskrba daleč, iranske rakete pa poceni!Vir: Posnetek zaslona, X

Upokojeni turški admiral Cem Gurdeniz je razkril mračno sliko poraza, ki čaka ZDA in Izrael zaradi napada na Iran. Opozoril je, da zaradi povsem uničenih oporišč ameriške vojske v Zalivu ameriške ladje ne morejo pluti do Bahrajna, da bi si napolnile zaloge streliva. Na morju pa je to nemogoče.

Trenutno v Perzijskem zalivu ni niti ene ameriške vojne ladje.

In kam bodo šle nalagat rakete?

V oporišče Diego Garcia.

Koliko časa traja pot tja in nazaj iz Arabskega morja?

7 dni...

Ob tem pa imajo ZDA zmogljivost za proizvodnjo resnih, dragih raket le med 800 in 1000 kosov na leto, toliko pa jih porabijo v vojni z Iranom v nekaj dnevih.

Druga stran (Iran) pa ima 40.000 raket in pravi: »Z Američani se ne bomo pogajali.«

»Torej imajo močno roko; to sklepam iz tega,« je ocenil upokojeni admiral iz druge največje članice zveze NATO.

Dr. Arshad Afzal iz Savdijske Arabije pa mu pritrjuje: »Ocena je na splošno realistična in si zasluži pozornost, saj poudarja temeljno resničnost sodobnega vojskovanja: logistika in trajnost sta pomembnejši od spektakla.

Napredni orožni sistemi so učinkoviti le, če jih je mogoče hitro dopolniti, dolge oskrbovalne linije pa vedno ustvarjajo operativno ranljivost.

Točka o oskrbi je ključnega pomena. Če je treba glavne zaloge raket dopolnjevati iz oddaljenih oporišč, kot je Diego Garcia, se operativni tempo ameriških pomorskih sil neizogibno upočasni. Logistika na dolge razdalje povzroča zamude tako pri rotaciji streliva kot pri ciklih vzdrževanja, zlasti med dolgotrajnimi operacijami visoke intenzivnosti.«

Rakete Hutijev Vir: Telegram
Še čakajo, a kmalu znova v igri: rakete Hutijev. Vir: X, posnetek zaslona

»Vendar pa to analizo krepi več dodatnih dejavnikov.

Prvič, iranska doktrina odvračanja temelji na količini v kombinaciji z razpršenostjo. Raketni sistemi niso skoncentrirani v nekaj vidnih objektih, temveč so razporejeni po podzemnih omrežjih, mobilnih izstrelitvenih platformah in utrjeni infrastrukturi. Zaradi tega je popolna nevtralizacija izjemno težka.

Drugič, konfliktno okolje spodbuja asimetrično izmenjavo stroškov. Prestrezniki, ki jih uporabljajo tehnološko napredne vojske, so izjemno dragi, medtem ko je veliko ofenzivnih izstrelkov, ki jih uporabljajo regionalni akterji, sorazmerno cenejših za proizvodnjo. Sčasoma to neravnovesje ekonomsko obremenjuje obrambno stran.«

»Tretjič, geografija je pomembna. Iran deluje znotraj svojega domačega prizorišča, medtem ko morajo zunanje sile projicirati moč na tisoče kilometrov daleč, kar povečuje logistično kompleksnost.

Strateška slika skupaj kaže, da bodo dolgoročno ravnovesje bolj določali vzdržljivost, logistika in ekonomska trajnost, kot pa začetna ognjena moč,« je zapisal dr. Arshad Afzal, profesor in nekdanji član fakultete Univerze Umm Al-Qura iz Meke.

Poglejmo sedaj na vse skupaj še iz zornega kota podatkov in matematike.

ZDA namreč proizvedejo 6-7 najbolj zmogljivih raket THAAD mesečno, nasprotnik pa več kot 100 balističnih raket in še več dronov. Sedaj pa poglejmo tudi, koliko denarja porabi vsaka stran za isti boj:

  • Scenarij: 100 prihajajočih groženj (rakete + droni)

  • ZDA plačajo: $700-800 milijonov (za prestreznike)

  • Nasprotnik plača: $40-80 milijonov (za napad)

  • Razmerje: 10:1 do 17:1 v korist nasprotnika

    Vir: X, posnetek zaslona

Asimetrija cene na enoto (grafikon zgoraj desno)

  • THAAD prestrezenik: $4 milijone

  • Patriot prestrezenik: $3.5 milijona

  • Nasprotnikova balistična raketa: $0.8 milijona

  • Shahed dron: $20,000 (približno cena avtomobila)

Ko ZDA uporabijo $4M raketo za uničenje $20k drona, izgubijo ekonomsko vojno z razmerjem 200:1. Če upoštevamo doktrino 2 prestreznika na 1 cilj, je razmerje 400:1.

Hitrost izčrpanja zalog (grafikon spodaj levo)

Nekateri omenjajo čas izčrpanja ameriško-izraelskih zalog na 7-10 dni. To velja v primeru, če računamo, da so ZDA v regijo pripljale skoraj vse zaloge, ki so jim na voljo.

Simulacija, če upoštevamo zgolj proizvodnjo, pa pokaže:

  • Pri trenutni intenzivnosti (200 groženj/dan) in proizvodnji (7/dan)

  • Se zaloge 500 prestreznikov izčrpajo v manj kot 3 dneh

  • Po tem so ZDA brez zaščite ali pa morajo črpati iz drugih operativnih območij (Koreja, Evropa)

Strateška ranljivost (radarska slika)

Prikaže relativno moč v štirih dimenzijah:

  • Proizvodnja: Nasprotnik zmaga (9/10 vs 5/10)

  • Cena na napad: Nasprotnik zmaga (9/10 vs 2/10)

  • Obnovljivost zalog: Nasprotnik zmaga (8/10 vs 3/10)

  • Strateška fleksibilnost: ZDA so nekoliko boljše (7/10 vs 6/10), vendar to ne zadostuje.

In zakaj je to strateško nevarno?

Problem ni samo v številkah, ampak v logiki vojne potrošnje:

  1. Nasprotnik (Iran) si lahko privošči 100-krat več napadov za isti denar.

  2. ZDA ne morejo zmagati v dolgotrajnem spopadu, ker jim zmanjkuje streliva hitreje, kot ga lahko proizvedejo.

  3. Vsak prestreženi dron je taktični uspeh, vendar strateški poraz (bankrot po 1000 prestreženih dronih)

Posnetki iz Izraela, predvsem Tel Aviva, ki jih osrednji mediji skrivajo (zgoraj) temu pritrjujejo.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke