Tuji strokovnjak opozarja na združitev Islamske države in Al Kajde

A. J. Caschetta, višji predavatelj na Rochester Institute of Technology in strokovnjak za Bližnji vzhod, je opozoril na morebitno združitev dveh najpomembnejših islamističnih terorističnih organizacij – Islamske države in Al Kaide.

V članku »Islamistična država Al Kaide« (The Islamic State of Al-Qaeda) je avtor izpostavil, da se počasi bliža dokončna osvoboditev tako Mosula kot Rake, s čimer bo Islamska država izgubila dva stebra svojega teritorija. S tem se vse bolj pojavlja vprašanje, kaj bo sledilo tej izgubi? Ali bo Islamska država nadaljevala boj kot »država brez ozemlja«, ali se bo vrnila nazaj pod okrilje Al Kajde ali kaj tretjega?

Izguba teritorija = izguba popularnosti

Al Kaida, ki je sprva imela patronat nad Islamsko državo, je prav zaradi izvajanja pobojev in obglavitev talcev dvignila roke stran nad to skupino in jo tudi razglasila za odpadniško ter da deluje v nasprotju s njihovimi cilji.

Prav ustanovitev t. i. kalifata na teritoriju Sirije in Iraka je omogočal Islamski državi, da je privabila številne tuje (kot domače) islamistične ekstremiste, ki so želeli živeti s skladu z njihovo izkrivljeno vizijo »popolnega« islamističnega sveta kot tudi širiti to »državo« na račun pokolov drugačno verujočih in razmišljajočih, spolnih zlorab ujetnic, zlorabe drog, itd.

A izguba teritorija bo gotovo povzročila upad popularnost med tujimi ekstremisti, ki predstavljajo pomemben del prebivalstva in oboroženih sil Islamske države, kot tudi izvajalcev samomorilskih napadov po tujih državah (še posebej v Evropi).

Logična združitev?

Nekateri strokovnjaki tako že dalj časa opozarjajo, da je možno, da se bo Islamska država vrnila pod okrilje Al Kaide, ko bo propadel »projekt« vzpostavitve dejanske države. Caschetta to komentira sledeče: »Prava združitev Al Kaide in ISIS, to je, zveza ljudi, taktik, specialnosti in mitov obeh skupin v teroristično 'super-skupino', bi predstavljala nevaren razvoj v globalnem džihadističnem gibanju.«

Al Kaida je tako predstavnica prve generacije džihadističnih organizacij, ki izhajajo iz obdobja (konca) hladne vojne, še posebej iz sovjetsko-afganistanske vojne, kjer so bodoči teroristi pridobili prave bojne izkušnje. Vojne izkušnje so si džihadisti pridobivali še na bojiščih Bosne in Hercegovine, Iraka (prva zalivska vojna), Čečenije, itd.

Islamska država pa je predstavnica druge, mlajše generacije, katerih voditelji (in pripadniki) so premladi, da bi se borili v zgoraj naštetih oboroženih konfliktih, a so bili v mladosti izpostavljeni doktrini pripadnikov prve generacije.

Večji in pogostejši napadi?

Obe skupini sta poznani tudi po drugačnem pristopu k izvajanju terorističnih napadov. Al Kaide je znana po dolgotrajno načrtovanih napadih, ki so osredotočeni na pomembnejše simbole njihovih nasprotnikov (predvsem ZDA) in imajo pozneje večjo odmevnost na svetovnem medijskem prostoru. Najpomembnejši so tako napadi 9. septembra 2001, napadi na ameriška veleposlaništva na afriški celini, samomorilski napad na ameriški rušilec USS Cole, itd.

Kljub temu, da je Islamska država (oz. njeni privrženci) tudi izvedla več odmevnih napadov (Bruselj, Pariz, Nica, Berlin, London), pa so nasprotno ti napadi bolj hitro načrtovani, pri čemer se napadalci poslužujejo vsakodnevnih stvari (noži, vozila) oz. orožja, ki je dostopno na črnem trgu. Posledično lahko IS izvrši večje število takih napadov, saj jim ni potrebno izvajati večmesečnih (celo večletnih) priprav na teroristični napad.

V primeru združitve bi se tako zgodilo najhujše – pogostejše izvajanje večjih, bolj odmevnih napadov, ki bi imeli večje posledice na oblikovanje notranje in zunanje politike napadenih držav.

Boljša ideologija

Medtem ko bi glede načrtovanja napadov predvsem profitirala IS, pa bi Al Kaida pridobila glede na izboljšanju ideologije, predvsem pa distribucije slednje in posledično pridobivanja novih pripadnikov, še posebej glede tistih, ki prihajajo iz zahodnih držav.

Uporaba množičnih socialnih omrežij, profesionalno izdelani posnetki in revije, izpostavljenost brutalnosti, itd., vse to je povzročilo, da ima IS številne podpornike in privržence po celotnem svetu, zaradi česar ima večji vpliv kot Al Kaida. V nasprotju z njo, kjer so njihove napade izvajali »polnopravni« člani, pa napade IS izvajajo (tudi) privrženci, ki se samoradikalizirajo preko spleta in nato v imenu IS storijo teroristične napade.

Ideologija bi se združila tudi na principu, na podlagi katerega delujeta obe državi. Al Kaida temelji na principu skupinske obrambe (t. i. obrambnega džihada), na podlagi katere trdi, da lahko izvajajo napade po celotnem svetu. Nasprotno pa je Islamska država razglasila svoj kalifat, kar je pomembno v islamski zakonodaji, saj lahko vodja (islamske) države izdaja ukaze glede vojnega stanja. Združitev bi tako omogočala, da Al Kaida razglasi obrambo kalifata Islamske države.

Prvi pokazatelji združitve

Strokovnjaki opozarjajo, da je IS že z pariškimi napadi novembra 2015 pričela prevzemati taktiko Al Kaide z organizacijo več skupin napadalcev, ki so istočasno napadli več različnih tarč po pariški prestolnici.

Napad marca lani na bruseljskem letališču je pokazal, da so pripadniki IS pričeli tudi z boljšim načrtovanjem napadov, saj so lahko izvedli napad na tak način, da jim ni nikoli bilo potrebno prestopiti varnostno kontrolno točno. Podobno se je zgodilo na letošnjem napadu na koncert v Manchestru, kot v napadi na parlament in svetišče v iranski prestolnici Teheranu.

Nekdanji pripadnik IS Ibrahim al-Somaidaei tako predvideva, da se bo Islamska država prisiljena združiti z Al Kaido, saj IS nima take možnosti preživetja kot Al Kaida. To je razvidno predvsem zaradi količine moštva in opreme, katere je IS porabila za zavarovanje svoje »države«. Al Kaida se po padcu talibanskega Afganistana ni ukvarjala z »brezglavo« obrambo tega teritorija, ampak se je umaknila v druge države (Pakistan, Irak, itd.) in od tam izvajala naprej svoje napade.

Če bo dejansko prišlo do te združitve, bo zgodovina sveta zaznamovana še z večjimi in odmevnejšimi terorističnimi napadi, kot smo jih bili deležni v preteklih letih.