Trumpova dvoličnost glede terorizma na Bližnjem vzhodu

V začetku tega meseca je na svetovni ravni odmevala novica, da se je skupina arabskih (tako afriških kot bližnjevzhodnih) držav odločila prekiniti vse odnose s Katarjem, češ da slednji podpira teroristične skupine, ki delujejo v regiji.

S tem se je že tako razgreto ozračje v tej nemirni regiji še dodatno razvnelo, pri čemer ne moremo spregledati vloge ZDA oz. bolje rečeno predsednika države Donalda Trumpa.

V Savdski Arabiji s Katarjem

Trump, ki je konec maja in v začetku junija opravil svoje prvo uradno potovanje v tujino (v vlogi kot predsednik ZDA), je tako 20. maja prispel v Savdsko Arabijo, kjer se je srečal s savdskim kraljem Salmanom in naslednjega dne z voditelji koalicijske zalivskih držav, vključno s kuvajtskim emirjem.

Ta dvodnevni obisk v tej zalivski državi je odmeval predvsem zaradi dveh stvari. Na gospodarskem področju sta namreč ZDA in gostiteljica podpisala sporazum o nabavi oborožitve v vrednosti dobrih 100 milijard ameriških dolarjev. Politično pa je odmeval Trumpov govor, v katerem je obsodil šiitski Iran kot glavni razlog za islamistični terorizem.

A že dan pred njegovim obiskom so se pokazali prvi znanilci bodoče politične krize. Katar je tako sporočil, da so se pričele širiti govorice v okviru lažne kampanje glede njihove podpore terorizmu. To ni ustavilo Trumpa, da se je naslednjega dne (21. maja) sestal s katarskim emirjem Tamimom bin Hamadom al Tanijem, pri čemer sta se tudi onadva dogovarjala o nakupu ameriških oborožitvenih sistemov.

Potem ko je Trump zapustil Bližnji vzhod (in se odpravil v Evropo), so se pričeli odvijati naslednji koraki te kampanje. 24. maja je Katar sporočil, da so neznanci vdrli v računalniški sistem državne tiskovne agencije, preko katere so nato objavili lažni govor o podpori emirja Hamasu, Muslimanski bratovščini in Hezbolahu. Katar je govor označil za lažnega in pričel s preiskavo.

Več naslednjih dni so lokalni časopisi poročali o vzrokih in povodih za to lažno kampanjo, pri čemer so 2. junija katarske oblasti sporočile, da so se njihovi preiskavi pridružili tudi agenti ameriškega FBI-ja. A to ni zaustavilo nadaljnjih dogodkov: 5. junija so namreč Savdska Arabija, Združeni arabski emirati, Bahrajn, Egipt, Jemen in Libija prekinile vse odnose s Katarjem, tako na diplomatskem, političnem, vojaškem ter gospodarskem področju, s čimer so Katar popolnoma osamili.

Res glavni krivec?

Povod za tako odločitev je bila katarska podpora trem omenjenim organizacijam. Vse tri organizacije so na političnem parketu prisotne že več desetletij, a so v času arabske pomladi pričele delovati tudi proti ustaljenim režimom z namenom njihove zamenjave. Demonstracije in posledične revolucije so šli na roko tudi bolj skrajnim islamistom, ki so želeli širiti islamistični ekstremizem.

Katarska prestolnica Doha je v času arabske pomladi podpirala ta popularna gibanja, ki so želela odstraniti diktatorjem (kot npr. v Libiji, Egiptu in Siriji), tako z denarjem kot z zagotavljanjem zatočišča za višje voditelje teh organizacij v prestolnici. Preko podpore Hezbolahu, ki je šiitska islamistična organizacija, je Katar tako vzpostavil tudi (ne)formalne kontakte z Iranom. S tem je Katar dejansko postal ena redkih sunitskih držav, ki so delovale z Iranom oz. vsaj niso nenehno delovale proti tej državi.

Vseeno je Katar deloval v skladu z interesi širše (sunitske) zalivske koalicije v boju proti terorizmu. Tako so katarske oborožene sile sodelovale v napadih na upornike iz šiitskega plemena Hutijev, ki imajo seveda podporo Irana. Tako je Katar istočasno podpiral eno šiitsko gibanje ter se boril proti drugemu. A povod za nedavno blokado Katarja (katerega so v preteklosti že prav tako blokirali) naj bi bil odločitev katarske kraljeve družine, ki je plačala okoli milijardo ameriških dolarjev kot odkupnino za njihovih državljanov. 26 članov kraljeve družine je bilo decembra 2015 zajetih v Iraku, ter okoli 50 katarskih skrajnežev je bilo zajetih v Siriji. Po dolgotrajnih pogajanjih, v katerem so poleg Katarja sodelovali še Iran ter predstavniki nekaterih terorističnih organizacij, je Katar izplačal okoli 700 milijonov dolarjev Iranu oz. šiitskim silam v Iraku ter slabih 300 milijonov islamističnim skupinam v Siriji. Večino denarja, poslanega v Sirijo, je dobila skupina Tahrir al-Šam, zaveznica Al Kajde.

Delovanje Katarja je dejansko normalno tudi za druge zalivske države, ki si s podpiranjem raznih ekstremističnih skupin (v tujini) ter izvažanjem lastnih ekstemistov v tujino zagotavljajo mir v državi. V celotni regiji so namreč vse bolj glasni nasprotniki monarhističnih režimov, ki služijo s preprodajo nafte, a hkrati ne naredijo dovolj za izboljšanje splošnega družbenega položaja. Arabski plemiči tako igrajo dvojno vlogo: uradno so podporniki ZDA v boju proti sunitskemu islamističnemu terorizmu, a hkrati podpirajo ta gibanja. S tem zagotavljajo mir v državi, ter si dajo možnost v primeru uspešne islamistične revolucije tudi rešilno bitko, češ da so jih podpirali v boju.

Dvoličnost drugih zalivskih držav, ki so zdaj napovedale blokado Katarju, zgovorno prikazuje, kdo so bili izvajalci največjega terorističnega napada v svetovni zgodovini. 11. septembra 2001 so namreč štiri letala ugrabili državljani Savske Arabije (15), Združenih arabskih emiratov (2) ter po en državljan Egipta in Libanona. Noben državljan Katarja ali Irana ni bil vpleten.
 

Tudi vodja Al Kajde Osama bin Laden je bil državljan Savdske Arabije (dokler mu niso odvzeli državljanstvo), ter tudi vodilni predstavniki tako Al Kajde kot Islamske državljane prihajajo iz Savdske Arabije in drugih zalivskih držav. Naslednik bin Ladna je Ajman Al Zavahiri, Egipčan.

Trumpova dvoličnost

ZDA so bile vedno zaveznik Katarja (kot drugih zalivskih držav), če ne drugega zaradi strateškega položaja Katarja v Perzijskem zalivu (oz. morju). Tudi v preteklosti so bile ZDA kritične do odnosa Dahe do podpore Hamasu in Hezbolahu, ki se borita za samostojnost Palestine izpod izraelske nadvlade. Tako ne moremo spregledati časovnice nedavnih dogodkov, kot tudi nedvoumne vpletenosti ZDA v trenutno krizo na Bližnjem vzhodu. V svoji vlogi kot »globalni policist« so se zalivske države gotovo vsaj posvetovale z Američani glede njihove namere napram Katarju.

7. junija je Islamska država izvedla dva koordinirana napada v iranski prestolnici Teheranu, pri čemer je umrlo najmanj 12 ljudi in bilo okoli 50 ranjenih. Trump je presenetljivo izrazil obžalovanje zaradi napadov, pri čemer je Iran njegovo sporočilo označil za »odvratnega«.

V nadaljevanju pošiljanja dvoumnih sporočil so ZDA to sredo v Washingtonu podpisale nov sporazum s Katarjem, po katerem bo slednji kupil za več kot 21 milijard ameriških dolarjev lovskih letal F-15QA. Sporazum so dejansko dorekli že novembra lani, a Trump ga ni preklical in nadaljeval s podpisom.

Kot kaže, boj proti terorizmu oz. oskrbovanje z vojaško tehnologije domnevne sponzorice terorizma ni tako pomemben, kot je služenje ameriške vojaške industrije. Prejšnji petek je Trump tako v Beli hiši dejal, da je bil Katar »sponzor terorizma in to na visoki ravni«, kot tudi, da »je prišel čas, da Katar preneha to financiranje«. No, dokler Katar financira še Ameriko, ni pomembno, če zraven še (dejansko) financira teroriste.