REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Trumpov odposlanec: Nelogično je, če se ne pogovarjate s Putinom, poskusi izolacije Rusije so kontraproduktivni

Trumpov odposlanec: Nelogično je, če se ne pogovarjate s Putinom, poskusi izolacije Rusije so kontraproduktivniSteve Witkoff in Vladimir Putin Vir: UPRF, Telegram

Izolacija ruskega predsednika Vladimirja Putina verjetno ne bo pripomogla k rešitvi konflikta v Ukrajini, je dejal visoki ameriški pogajalec Steve Witkoff in ta pristop označil za premalo logičen.

Zahodne države, med njimi tudi Slovenija so od zaostritve konflikta leta 2022 poskušale diplomatsko marginalizirati Moskvo, vendar je Witkoff, posebni odposlanec ameriškega predsednika (ki se hkrati ukvarja z vojno v Evropi, konfliktom v Gazi in pogajanji z Iranom!) v pogovoru za Breitbart News kritiziral ta pristop.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa je dodal, da težko »razume logiko« tistih, ki nasprotujejo neposrednemu sodelovanju z ruskim voditeljem.

Poudaril je, da je treba v dialog vključiti vse glavne akterje.

»Pogovarjati se moramo z vsemi deležniki v tem konfliktu,« je dejal Witkoff v delu intervjuja, ki je bil objavljen v ponedeljek. »Ni dogovora brez podpisa predsednika Putina,« je dejal.

Posebni odposlanec ameriškega predsednika Donalda Trumpa je dodal, da težko »razume logiko« tistih, ki nasprotujejo neposrednemu sodelovanju z ruskim voditeljem.

Trenutno stališče Trumpove administracije je, da je treba ruske in ukrajinske predstavnike fizično soočiti, da bi jim ZDA lahko »pokazale, da so alternative mirni rešitvi tukaj slabe za vse«.

Putin je prejšnji teden ponovno pozval predstavnike Ukrajine k obnovitvi pogajanj, ki jih je Kijev opustil leta 2022, in predlagal, naj pogovori ponovno potekajo v Istanbulu oziroma Carigradu.

Ukrajinski predstavnik Vladimir Zelenski in več evropskih članic Nata so vztrajali, naj Rusija najprej privoli v brezpogojno 30-dnevno prekinitev ognja, in opozorili, da bodo v nasprotnem primeru sledile nadaljnje sankcije.

Ruski uradniki pravijo, da bi takšna prekinitev dala Kijevu priložnost, da se vojaško preoblikuje in obnovi sovražnosti.

Putin je ponudil ponovni začetek pogajanj že v četrtek.

Zelenski je dejal, da bo tisti dan odpotoval v Istanbul, in pričakuje, da bo prišel tudi Putin.

Konec vojne bi zahteval, da se takoj razpišejo volitve, na teh pa sedanji »predsednik« Zelenski nima nobenih možnosti, saj bi dobil veliko manj glasov od drugih tekmecev.

Witkoff je poudaril, da bi se ZDA lahko umaknile iz svoje posredniške vloge, če ne bo dosežen napredek.

»Predsednik je obema stranema postavil ultimat« za začetek neposrednih pogovorov, je dejal.

»Mislim, da če se bodo ZDA umaknile iz tega konflikta, bo to slabo za vse,« je dodal. »To je slabo za Evropejce. To je slabo za Ukrajince. Mislim, da ni dobro za Ruse. Mislim, da si Rusi dejansko želijo mirne rešitve.«

Moskva je pozvala k sklenitvi celovitega sporazuma, ki bi obravnaval po njenem mnenju temeljne vzroke konflikta, vključno z obljubo Nata, da bo sčasoma sprejel Ukrajino kot polnopravno članico, in diskriminatorno politiko Kijeva do etničnih Rusov.

Kot vse kaže, je osnovna težava sedaj na ukrajinski strani, ki si očitno ne želi pogajanj na ravni pogajalskih skupin, tako kot se je pogajala leta 2022, ko je skoraj že sklenila sporazum z Rusijo.

Konec vojne bi zahteval, da se takoj razpišejo volitve, na teh pa sedanji »predsednik« Zelenski nima nobenih možnosti, saj bi dobil veliko manj glasov od drugih tekmecev.

Na to je v več intervjujih opozarjal tudi Vladimir Putin.

To je po njegovi oceni eden od razlogov, zaradi katerih je Zelenski prepovedal vsa pogajanja z Rusijo.

Mirne rešitve spora si tudi ne želijo evropske države, saj so njihovi politiki tri leta obljubljali »zmago« nad Rusijo, teh iluzij pa bi bilo po za Ukrajino še slabšem sporazumu kot ji je bil ponujen leta 2022 zelo očitne.

Zato Zelenski vztraja, da se bo v Carigradu srečal le osebno z Putinom, kar pa bi bil lahko le medijski dogodek brez vsake vsebine, če obe strani ne bi pred tem zbližali stališč.

Voditelji sprtih strani se namreč ob mirovnih sporazumih vedno srečajo šele na koncu, ko je dogovor že oblikovan in ga je potrebno le še podpisati, ne pa v trenutku, ko ni jasno, na kaj obe strani sploh pristajata.

Voditelji sprtih strani se namreč ob mirovnih sporazumih vedno srečajo šele na koncu, ko je dogovor že oblikovan in ga je potrebno le še podpisati, ne pa v trenutku, ko ni jasno, na kaj obe strani sploh pristajata.

Voditelji sprtih strani se namreč ob mirovnih sporazumih vedno srečajo šele na koncu, ko je dogovor že oblikovan, ne pa v trenutku, ko ni jasno, na kaj obe strani sploh pristajata.

Ukrajina je doslej vse zahteve Rusije, čeprav se z ruskimi načeloma strinjajo tudi ZDA namreč – zavračala.

Toda Zelenski in sodelavci upajo, da bodo na ta način, z nepripravljenostjo Putina da se sreča z Zelenskim, lahko ruskega predsednika znova predstavili kot tistega, ki »ni za mir«.

Celo, če se jim to posreči – zahodni mediji že sedaj objavljajo komentarje, ki se nagibajo v to smer - pa to pomeni le nadaljevanje vojne, ki je pogubna predvsem za Ukrajino in nadaljevanje zgrešene politike »nelogičnega« pritiska EU na Rusijo in Putina, na kar opozarja tudi Steve Witkoff.

Istočasno pa je tudi v tem opozarjanju nekaj licemerja - ZDA se namreč s takšnim pristopom poskušajo pokazati kot nevtralni posrednik v vojni, ki pa je nikoli ne bi bilo (celo po priznanju sedanjega predsednika ZDA) če je ne bi dejansko zakuhala prejšnja administracija Joea Bidna. 

Trumpov odposlanec je tudi opozoril, da v ZDA obstajajo neokonzervativni elementi, ki menijo, da je vojna rešitev za vsako težavo.

O nadaljevanju vojne na pogrebu mirovnika, papeža Frančiška: Trump in Zelenski  Vir: Telegram

Istočasno pa z nekaterimi grožnjami Rusiji pa Donald Trump pogosto daje videti, kot da ne ve, ali naj s to politiko prekine ali pa jo nadaljuje.

Po ostrih kritikah Ukrajine in Zelenskega v začetku mandata se je zdelo, da bo s to politiko prekinil.

Z nadaljevanjem pomoči Ukrajini pa sedajTrumpu grozi, da bo ukrajinska vojna postala tudi njegova vojna - skupaj z končnim porazom v tej vojni.

Toda Trump je nato nadaljeval s pošiljanjem vojaške pomoči Ukrajini, z novimi odobritvami orožja (tokrat na podlagi dogovora o rudninah) in grožjami z novimi sankcijami zoper Rusijo, kar je razveselilo režim v Kijevu in večino evropskih politikov.

Z nadaljevanjem pomoči Ukrajini pa sedajTrumpu grozi, da bo ukrajinska vojna postala tudi njegova vojna - skupaj z končnim porazom v tej vojni.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek