Trump iskal kompromisne rešitve glede priseljevanja

Ameriški predsednik Donald Trump je v torek v Beli hiši vodil sestanek z vodilnimi kongresniki obeh strank o priseljevanju, ki je skoraj v celoti potekal v neposrednem televizijskem prenosu.

Po dnevih razprav o prištevnosti Trumpa zaradi tvitov in razkritij v knjigi Ogenj in bes novinarja Michaela Wolffa, so bili ameriški analitiki nad tako odkritim prikazom delovanja vlade presunjeni. Odzivi pa so bili tipični in predvidljivi glede na to, ali nekdo Trumpa podpira ali mu nasprotuje. Kritiki so prenos sestanka označili za igro in poskus preusmeritve pozornosti od predsednikovih preteklih izpadov, na televiziji Fox News pa so bili polni pohval nad doslej nedoživeto odprtostjo vrha ameriške vlade.

Takšnega Trumpa Američani doslej niso bili vajeni, saj je pozorno poslušal člane predstavniškega doma in kongresa obeh strank, tudi tiste, ki so ga kritizirali in je iskal kompromis, enkrat pa je celo zatrdil, da je pripravljen za kompromisno rešitev sprejeti nase vse kritike, ki bodo letele z levice in predvsem desnice.

Trump je med sestankom govoril, da so prišli skupaj, da se dogovorijo o zakonu, ki bo simboliziral ljubezen, ker menda gre za ljubezen do priseljencev, prisotni pa so ga le poslušali. Spomnili so se namreč kampanje, ko je ostro napadel nekdanjega guvernerja Floride Jeba Busha, ki je govoril o tem, da številni prihajajo v ZDA zaradi ljubezni. "Pozabi ljubezen, čas je za trde prijeme," je tedaj dejal Trump.

Izrazi ljubezni in pomirljivo dogovarjanje z demokrati glede priseljevanja je spravilo v obup skrajne konservativne nasprotnike priseljencev z juga, kot je Ann Coulther, ki je nemudoma tvitnila, da Wolffova knjiga ni niti približno tako škodljiva za Trumpa, "kot tale ljubezenski festival do priseljencev". Za nasprotnike priseljevanja v ZDA je vsaka popustljivost ali izraz človeškosti le amnestija za kršitelje zakona, ki jih je treba najprej zapreti, nato pa vreči iz države.

Bela hiša je na koncu sestanka, katerega sklepni del je potekal za zaprtimi vrati, zagotovila, da so dosegli velik napredek, čeprav za to ni bilo nobenega dokaza. Rodila se je sicer zamisel, da bi zadevo rešili v dveh fazah. Najprej naj bi uredili vprašanje nezakonitih priseljencev, ki so prišli v ZDA mladoletni s svojimi starši. Predsednik Barack Obama je te ljudi zaščitil, ker niso kršili zakona po sovji krivdi, Trump pa jim je zaščito ukinil.

Zatrjuje sicer, da je to storil zato, da kongres za stalno uredi njihov status in ne zato, ker bi jih želel izgnati. Zaščita naj bi se iztekla marca in Trump bo moral začeti z izgoni, če želi ostati zvest svoji politiki. Demokratski udeleženci so ga zato pozivali naj se najprej uredi to vprašanje, potem pa vse ostalo. Kalifornijska senatorka Dianne Feinstein ga je celo prepričala, da je v to privolil, nakar so začeli ugovarjati republikanci, ki se zavedajo, da se demokratom potem več ne bo mudilo z reševanjem drugih odprtih vprašanj.

Kompromis, ki naj bi nastal, čeprav še ni potrjen, je ta, da se poskrbi za mladoletne priseljence oziroma tako imenovane sanjače, ki jih je kar 700.000, hkrati z utrditvijo mejne varnosti in nekaterimi drugim vprašanji, kot je ukinitev sistema loterij za delo in bivanje v ZDA ter tako imenovanih družinskih verižnih migracij. Nato pa naj bi se spravili na celovito reformo imigracijskega sistema, ki je kongres ni potrdil ne republikancu Georgu Bushu mlajšemu in ne demokratu Obami.

Vmes je sicer zvezni sodnik v San Franciscu William Alsup začasno zaustavil Trumpovo odločitev glede priseljencev, ki so v ZDA prišli mladoletni in vlada bo morala začeti ponovno preučevati njihove zahteve po ureditvi statusa. Razen če se pravosodno ministrstvo ne bo pritožilo in bo višje sodišče odločilo drugače.

Vse razprave glede imigracijskega sistema so se sicer še vedno zaustavile pri Trumpovem zidu na meji z Mehiko, za katerega namerava Bela hiša prositi kongres za 18 milijard dolarjev, ne glede na to, da Trump še ni uradno odstopil od zamisli, da bo za zid plačala Mehika. Trump je med sestankom glede zidu skakal na vse strani. Enkrat je dejal, da zid ni nujen, drugič, da brez zidu ne bo nič, nato je trdil, da naj bo zid le na določenih mestih in podobno.

Kongresniki bodo pogajanja nadaljevali, saj demokrati pogojujejo ureditev statusa sanjačev s sodelovanjem pri potrjevanju proračunskih zakonov in so pripravljeni blokirati delo zvezne vlade. Ta ukrep je sicer dvorezen meč, saj se lahko maščuje enim ali drugim, odvisno od tega, kdo je bolj sposoben krivdo zvaliti na drugega.