Tovarna, ki v Iranu proizvaja ameriške in izraelske zastave s proizvodnjo komajda zadosti potrebam potrošnikov

Ameriški predsednik Donald Trump je nedavno ob prisotnosti Benjamina Netanjahuja – oba pa se nahajata sredi obtožb o kršitvi zakonov in korupciji – razkril javnosti »svoj«, dejansko pa zetov povsem nezakonit, ponižujoč, absurden in popolnoma neresen »načrt za mir« v tem delu sveta.

Poglejte Netanjahujevo reakcijo, ko Trump reče, da bodo imeli Palestinci svoje glavno mesto v "eastern Jerusalem" (ne East Jerusalem, ki so ga ZDA že dodelile Izraelu) pic.twitter.com/4AXpIlkATP

— Boris Vasev (@borisvasev) January 28, 2020

To je po vsem svetu izzvalo zgražanje (pa tudi odkrit posmeh), v arabskem svetu pa je bila reakcija skorajda hipna in povsem tradicionalna - prišlo je do velikih demonstracij zoper omenjeni načrt, katerih osrednji dogodek je vedno seveda zažig ameriških in izraelskih zastav.

Steve Bell on Donald Trump's Middle East peace deal – cartoon https://t.co/aWTP7GebHR

— The Guardian (@guardian) January 28, 2020

Ameriška politika je sicer v vseh bližnjevzhodnih državah v zadnjih nekaj desetletjih doživela takšen zgodovinski polom, da ni veliko bolje tudi v večini drugih držav te regije.

V nekaterih arabskih državah so potrebe po zastavah, ki jih zažigajo na demonstracijah te dni že tako velike, da jih proizvajajo v tovarnah, ki s svojo proizvodnjo komajda zadostijo povpraševanju, poroča Reuters.

Takšno je na primer stanje v tovarni zastav v iranskem mestu Khomein, ki leži jugozahodno od Teherana.

Tukaj mladi moški in ženske z veliko naglico tiskajo in nato obešajo, da bi se posušile, predvsem ameriške in izraelske zastave.

Ko so odnosi med državami najslabši, iranske tovarne proizvajajo okoli 2000 ameriških in izraelskih zastav mesečno, poroča Guardian.

Rezaei, direktor nadzora kvalitete je dejal, da je »v primerjavi s strahopetnimi dejanji ZDA, kot je bil na primer uboj z ameriškim dronom iranskega generala Sulejmanija v Bagdadu, zažiganje ameriških zastav še najmanj, kar lahko naredimo zoper njih.«

Business booms at Iran factory making US, Israeli and British flags for burning https://t.co/li0coGGm1M

— ROOZBEH FARAHANIPOUR (@Farahanipour) January 31, 2020

Napetosti so dosegle najvišjo raven nedavno, po ameriškem uboju generala Kasima Sulejmanija.

Nato je Iran odgovoril z napadom z balističnimi raketami po ameriških oporiščih v Iraku.

Ob tem napadu je kljub temu, da so bili o napadu vnaprej obveščeni, 54 ameriških vojakov zaradi eksplozij utrpelo možganske poškodbe in to kljub temu, da so se pravočasno zatekli v zaklonišča.

Latest on the latest outrage coming from the White House https://t.co/uRhMQrTodR

— Philip Giraldi (@philipgiraldi) January 26, 2020

Kmalu zatem so – uradno talibani - nad Afganistanom sestrelili ameriško letalo, v katerem je bilo okoli deset operativcev CIA-e, med njimi pa naj bi bil tudi razvpiti Michael D'Andrea, načrtovalec drznega napada na Sulejmanija.

Slovenija je sicer v iraški Erbil, ki je bil eden od ciljev nedavnih iranskih napadov, pravkar poslala oziroma vrnila novo skupino šestih vojaških inštruktorjev.

Je pa iranski vrhovni voditelj posvaril evropske države, da bodo v primeru zaostritve odnosov v prihodnosti v nevarnosti lahko tudi vojaki evropskih držav.