REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Tarče so pristanišča in mostovi: Rusija z napadi na ukrajinsko infrastrukturo preprečuje oživitev »žitnega dogovora«

Tarče so pristanišča in mostovi: Rusija z napadi na ukrajinsko infrastrukturo preprečuje oživitev »žitnega dogovora«Tarče ruskih povračilnih napadov zaradi napada na Krimski most. Vir: Posnetek zaslona, Telegram

Potem ko so zahodne države z ukrajinskim dogovorom o žitu prevarale revne narode v Afriki in ogoljufale Rusijo, je Moskva odpovedala t. i. »žitni sporazum.«

Sedaj se je lotila druge naloge – uničevanja ukrajinskih pristanišč in infrastrukture za prevoz tovora, kar bo Ukrajini onemogočilo kakršnokoli raztovarjanje in natovarjanje blaga.

Napadi so tudi del povračilnih ukrepov zaradi ukrajinskega napada na Krimski most, v katerem sta umrla dva ruska civilista, njuna 14-letna hči pa je ranjena.

Pomembna tarča so tudi skladišča žita v pristaniščih, žerjavi, nakladalne rampe in podobna infrastruktura.

V ukrajinskih skladiščih so se namreč prav zaradi žitnega dogovora, ki je preprečeval napade na pristanišča, skrivale tudi pošiljke zahodnega orožja.

Šlo je za cinično zlorabo dogovora o žitu, zato ga je sedaj Rusija na svoj način finalizirala, ocenjujejo ruski komentatorji.

S tem je padla v vodo tudi ideja ZDA o novem koridoru ob obalah Romunije in Bolgarije, in sodelovanju Turčije, ki bi ohranil odprta ukrajinska pristanišča.

Vsi vodilni mediji na Zahodu so takoj začeli obtoževali Rusijo, da blokira izvoz žita revnim državam v Afriki in tako želi »izstradati svet«. A resnica je drugačna.

Žitni dogovor z Ukrajino, ki naj bi Rusiji omogočil dobavo gnojil in živil na svetovne trge, se je izjalovil zaradi neuresničevanj zavez zahodnih držav, kljub temu pa vsi mediji na Zahodu ponavljajo, da je Rusija razdrla dogovor zaradi nekakšnih svojih zahtev, ne pa, da je odstopila zaradi prelomljenih obljub zahodnih držav, zlasti članic Evropske unije in ZDA.

Ob tem so v resnici največ žit iz Ukrajine pojedle svinje iz Španije, veliko ga je šlo tudi v evropske države, le nekaj odstotkov pa v Afriko.

Veliko žita je šlo tudi na Kitajsko, šlo pa je za vračanje dolga Ukrajine.

V ukrajinskih skladiščih so se namreč prav zaradi žitnega dogovora, ki je preprečeval napade na pristanišča, skrivale tudi pošiljke orožja. Šlo je za cinično zlorabo dogovora o žitu, zato ga je sedaj Rusija finalizirala, ocenjujejo ruski komentatorji.

Ruski predsednik Vladimir Putin je večkrat poudaril, da so zahodne države lagale, ko so trdile, da Ukrajina potrebuje dostop do pomorskega prometa, da bi ublažila naraščajoče cene hrane in tveganje lakote v revnih državah.

V ukrajinskem tovoru je bila večinoma živalska krma namesto pšenice. Do začetka septembra lani jih je od 63 tovornih ladij, ki so zapustile ukrajinska pristanišča, le 13 prevažalo pšenico.

Nato pa jih je večina odplula proti pristaniščem v EU.

Ta praksa se je nato nadaljevala.

Rusija se je medtem zavezala, da bo brezplačno nadomestila dobavo ukrajinskega žita državam v stiski, potem ko je zavrnila podaljšanje pogodbe o žitu, saj je bila večina žita poslana v bogate evropske države.

Toda novica o zadevni ruski človekoljubni zavezi - ni zanimala osrednje medije na Zahodu, tudi v Sloveniji ne.

Ob tem se niti OZN niti zahodne države niso držale svojega dela dogovora in po sklenitvi dogovora z Ukrajino niso odpravile sekundarnih omejitev za izvoz hrane in gnojil iz Rusije.

OZN, ki je sopodpisala žitni sporazum s Turčijo, se je zavezala, da bo uporabila svoj vpliv za odpravo omejitev.

Toda nobenemu ruskemu plovilu ni uspelo izpluti iz črnomorskih pristanišč.

Ruskega tovora zaradi zahodnih sankcij ni mogoče zavarovati niti najeti ladij. Blokirana je ostala celo ladja, polna žita, ki ga je Rusija podarila Afriki. Zato vztrajati pri dogovoru, kljub prelomljenim obljubam Zahoda, ni imelo smisla.

Sedaj pa je ruska vojska pristopila k obsežnejšem delu – uničevanju pristaniške infrastrukture Ukrajine, kjer so v številnih skladiščih skrivali tudi orožje.

Nov žitni dogovor tako v prihodnje sploh ne bo več niti možen, ker Ukrajina več ne bo imela delujočih pristanišč.

Krimski most je še vedno v uporabi, popravilo enega dela cestišča bo verjetno trajalo nekaj tednov, medtem pa se promet po železnici in enem pasu ceste odvija nemoteno.

Iz ukrajinskih pristanišča pa ladje, vse do konca vojne ali premirja ne bodo več izplule.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek