REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Svoboda evropskega medijskega poročanja »najbolj ogrožena« od časa hladne vojne

Svoboda evropskega medijskega poročanja »najbolj ogrožena« od časa hladne vojne

Poročilo Sveta Evrope o stanju medijskega poročanja v Evropi za leto 2018 razkriva, da je bilo lansko leto najslabše za evropske novinarje vse od časa hladne vojne. Pisci poročila so tudi pozvali k »hitremu ukrepanju« za zaščito medijskih delavcev pred napadi, ki postajajo vse bolj pogosti.

V poročilu so izpostavili, da se je v lanskem število močno povečalo število napadov na medijske osebnosti, pri čemer se je število umorov skoraj podvojila v primerjavi z predhodnim letom. 

Poročilo nosi naslov »Ogrožena demokracija: grožnje in napadi proti medijski svobodi v Evropi«; pri izdelavi je sodelovalo dvanajst mednarodnih novinarskih in medijskih organizacij.

V poročilu so izpostavili, da se je v lanskem letu močno povečalo število napadov na medijske osebnosti, pri čemer se je število umorov skoraj podvojilo v primerjavi s predhodnim letom.

Žrtev - savdski disident in novinar Washington Posta Džamal Hašodži
Žrtev - savdski disident in novinar Washington Posta Džamal Hašodži

Po celotni Evropi in svetu je predvsem odmeval umor savdskega novinarja Džamala Hašodžija, medtem ko je manj pozornosti prejel umor slovaškega novinarja Jana Kuciaka.

Zabeleženih je bilo več deset različnih fizičnih napadov na novinarje, pri čemer so slednji obsegali vse od avtomobilskih bomb, napadov z noži, požigi in namerno trčenje z vozilom v poslopje državnega časopisa.

Poročilo izpostavlja, da je v letu »2018 jasen trend glede verbalne zlorabe in javnega ožigosanja medijev ter posameznih novinarjev v številnih državah članicah«. Tako so v nekaterih državah za novinarje dejali, da je škoda, da še niso ogrožena vrsta, izdali so sezname novinarjev, kritičnih do vlade in jih označili za izdajalce ter grozili z odtegovanjem virov financiranja iz državne strani oz. državnim denarjem.

V poročilu so navedli Slovenijo v treh primerih. Prvi se navezuje na grožneje Blažu Petkoviču in Eugeniji Carl (ter drugim novinarjem) zaradi poročanja o madžarskem financiranju medijev, povezanih s SDS.

Na zadnji dan lanskega leta se je v zaporih nahajalo 130 novinarjev, od tega največ v Turčiji, ki ostaja »največja zapiralka novinarjev na svetovni ravni«. Od poskusa državnega udara leta 2016 se je v turških zapornih znašlo že več kot 200 novinarjev.

Drugi problem je v nesposobnosti oz. namernemu oviranju policijskih in sodnih preiskav glede napadov proti novinarjev, kar se dogaja kljub temu, da se je 47 članic Sveta Evrope že leta 2016 zavezalo, da bodo to popolnoma odpravile, še poroča DW.

V poročilu so navedli Slovenijo v treh primerih. Prvi se navezuje na grožnje Blažu Petkoviču in Eugeniji Carl (ter drugim novinarjem) zaradi poročanja o madžarskem financiranju medijev, povezanih s SDS.

Zadnji primer je prav tako pozitiven, saj se je Slovenija uvrstila med deset držav, ki so se na opozorila odzvala v več kot 70 odstotkih.

Slovenija je omenjena v skupini držav, ki se je primerno odzvala na opozorila glede napadov na novinarjev. V to skupino spadajo še: Belgija, Bolgarija, Francija, Gruzija, Grčija, Islandija, Italija, Luksemburg, Črna gora, Nizozemska, Poljska, Srbija, Španija, Turčija in Ukrajina.

V poročilu so tudi zapisali, da so novinarji v več kot polovici držav še vedno lahko toženi zaradi svojega poročanja.