REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Suu Kyijeve ne bo na zasedanje GS ZN

Suu Kyijeve ne bo na zasedanje GS ZN

Mjanmarska voditeljica Aung San Suu Kyi, ki je zaradi brutalnega ukrepanja mjanmarskih varnostnih sil proti pripadnikom muslimanske manjšine Rohingya pod vse hujšim pritiskom mednarodne skupnosti, je danes odpovedala udeležbo na letošnjem splošnem zasedanju Generalne skupščine ZN.

Da Suu Kyijeve prihodnji teden ne bo v New York, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP danes sporočil tiskovni predstavnik mjanmarske vlade Zaw Htay, konkretnih razlogov za njeno neudeležbo pa ni navedel. Pojasnil je le, da se bo namesto Suu Kyijeve zasedanja udeležil mjanmarski podpredsednik Henry Van Thio.

A za odločitvijo najverjetneje stoji krvavo dogajanje na severu Mjanmara, ki je v beg pognalo na stotisoče pripadnikov muslimanske manjšine in naj bi terjalo že več kot tisoč življenj.

Prav danes bo to tudi na dnevnem redu Varnostnega sveta ZN, potem ko je visoki komisar ZN za človekove pravice Zeid al Husein operacijo mjanmarskih varnostnih sil proti pripadnikom Rohingye pred dnevi označil za šolski primer etničnega čiščenja.

Suu Kyijeva se glede krvavih dogodkov doslej skorajda ni javno izrekla - razen tega da je krivdo za konflikt naprtila "teroristom" in zatrdila, da podobo krize izkrivlja "velikanska ledena gora dezinformacij".

Zadnji spopadi v nemirni pokrajini Rakhine na severu večinsko budističnega Mjanmara so izbruhnili 25. avgusta, ko je več sto pripadnikov uporniške muslimanske skupine Arsa napadlo tamkajšnje policijske nadzorne točke, nakar je sledil krvav odgovor varnostnih sil. Do zdaj naj bi v sosednji Bangladeš pred nasiljem pribežalo že okoli 370.000 pripadnikov manjšine Rohingya, že pred zadnjim izbruhom nasilja se jih je tja zateklo 400.000.

Suu Kyijeva je za svoj demokratičen aktivizem in upor proti vojaški diktaturi v nekdanji Burmi celo prejela Nobelovo nagrado za mir, zdaj pa se med drugim vrstijo pozivi, da bi ji bilo treba to nagrado odvzeti.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek