Stoltenberg: Nato ne želi nove hladne vojne z Rusijo

Generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg je danes dejal, da zavezništvo ne želi nove hladne vojne z Rusijo, ob tem pa podprl odločno stališče Londona po napadu z živčnim strupom na bivšega dvojnega ruskega agenta Sergeja Skripala. Iz Kremlja so medtem sporočili, da bodo na sankcije Londona odgovorili kmalu.

Stoltenberg je dejal, da Nato nima razloga za dvom v ugotovitve britanske vlade, da za napadom na Skripala in njegovo hčerko stoji Rusija. V pogovoru za britanski radio BBC 4 je poudaril, da Velika Britanija ni sama in da ima močno politično podporo zaveznic iz Nata.

Meni, da napad sodi v "vzorec predrznega obnašanja" Rusije po obtožbah o ruskih kibernetskih napadih in vpletanja v volitve v minulih letih.

Po njegovi oceni je pomembno, da dobi Moskva jasen signal, "da njeno obnašanje nekaj stane". Prepričan je, da je Rusija podcenjevala odločenost in enotnost zaveznic v Natu, ko so v minulih letih proti njej uvedle vrsto sankcij, vendar pa vztrajale pri nadaljevanju političnega dialoga.

"Ne želimo hladne vojne, ne želimo nove oboroževalne tekme, Rusija je naša soseda, zato si moramo še naprej prizadevati za izboljšanje odnosov z njo," je dejal.

Vodja britanskih opozicijskih laburistov Jeremy Corbyn je danes v prispevku za Guardian opozoril pred "hitenjem v novo hladno vojno z Rusijo", preden bo britanska policija v preiskavi pridobila trdne dokaze o vpletenosti Rusije v napad z živčnim strupom. Poudaril je, da to ne pomeni, da laburisti podpirajo Putinov režim in menijo, da Moskvi ne bi bilo treba dogovarjati, če bo dokazano, da stoji za napadom.

Sumi pa, da bi za napadom lahko stala ruska mafija. Zavzel se je za ukrepe proti ruskim oligarhom v Veliki Britaniji, saj bi to po njegovem imelo veliko večji učinek kot izgon diplomatov.

Corbynova levičarska stališča so sicer že večkrat naletela na nasprotovanje znotraj njegove stranke. Tako je tudi sedaj, saj je 33 laburističnih poslancev medtem podpisalo parlamentarni sklep, v katerem za napad nedvoumno krivijo Rusijo.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je medtem danes ponovil, da Rusije ne skrbi mednarodna podpora Londonu, ter Veliko Britanijo znova pozval, naj priskrbi oprijemljive dokaze za svoje obtožbe.

Na novinarsko vprašanje, ali bo Rusija še pred nedeljskimi predsedniškimi volitvami odgovorila na sankcije Londona, ki je med drugim izgnal 23 ruskih diplomatov, pa je dejal, da se bodo odzvali kmalu. Povračilni ukrepi bodo zelo dobro premišljeni in bi lahko bili uvedeni "vsak trenutek", je zatrdil.

Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pred tem danes napovedal, da bo Rusija v odgovor izgnala britanske diplomate.

London je napad na nekdanjega dvojnega rusko-britanskega agenta Skripala povezala s skupino živčnih strupov novičok, ki so jo razvili v 70. in 80. letih v takratni Sovjetski zvezi. Moskvi očita, da ni uspela pojasniti, kako se je lahko ta strup znašel na Otoku. Kremelj zanika vpletenost in tudi ni upošteval ultimata Londona, po katerem bi moral do torka zvečer podati pojasnila. Zato je London uvedel sankcije proti Moskvi.

Britanska vlada je sicer pisno zaprosila Organizacijo za prepoved kemičnega orožja (OPCW), naj priskrbi še zunanjo oziroma neodvisno potrditev živčnega strupa, uporabljenega v napadu, je za Reuters danes potrdil tiskovni predstavnik vlade.

66-letnega Skripala in njegovo 33-letno hčer Julijo so 4. marca našli nezavestna na klopi v parku v Salisburyju na jugu Anglije. Oba sta še vedno v kritičnem stanju. V bolnišnici ostaja tudi policist, ki ju je prvi našel. Je v resnem, a stabilnem stanju.

Policija iz Wiltshira je danes sporočila, da so identificirali 131 ljudi, ki bi lahko bili izpostavljeni omenjemu živčnemu strupu, da pa nihče nima simptomov. V bolnišnici so pregledali tudi 46 ljudi, ki so bili zaskrbljeni zaradi možnih vplivov, a nikogar niso obdržali na zdravljenju, poroča BBC.