REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Šokanten umik iz Hersona: še en poraz »norega Putina« ali uvod v veliko rusko zimsko ofenzivo?

Šokanten umik iz Hersona: še en poraz »norega Putina« ali uvod v veliko rusko zimsko ofenzivo?Ofenziva? Ruski tank v snegu. Vir: Zajem zaslona, Twitter

Umik ruske vojske iz Hersona, še prej pa prav tako iz področja Harkova je skupaj z umikom iz smeri proti Kijevu ustvaril sliko o vojni v Ukrajini, ki je povsem v skladu s tem, kar skoraj vsak dan poročajo osrednji zahodni mediji.

Poročajo pa o herojskem odporu ukrajinske vojske in njenem stalnem napredovanju, ob pomoči napredne vojaške opreme Zahoda, ki je boljša od ruske. Ogromna materialna pomoč, ki jo Zahod daje Ukrajini zato ni brez učinka – nasprotno, spreminja se v nove in nove osvoboditve ozemelj.

Še posebej šokanten za mnoge, ki v tem spopadu podpirajo Moskvo je bil prav umik ruske vojske iz Hersona, edinega velikega regionalnega središča, ki ga je Rusija zavzela že v začetku vojne.

Mesto so zapustili ruski vojaki, okoli 30.000 mož, ob tem pa so za seboj pustili tudi preko 14.000 enot vojaške opreme.

Še samo nekaj dni pred tem so številni politiki in vojaški strokovnjaki pojasnjevali, kako bo Herson spremenjen v velikanski, novi Stalingrad.

Ukrajinske sile so te novice o ruskem umiku sprejele previdno, nato pa ob vstopu v mestu razglasile novo »zmago.« Na slikah lahko vidimo, da so »osvoboditelje« pričakale maloštevilne skupine prebivalcev, ki so na strani režima v Kijevu v tem spopadu, saj je bila večina rusko govorečega prebivalstva pred tem že evakuirana.

Kljub temu so umik z ozemlja, ki je formalno že priključeno Ruski federaciji mnogi tudi v Rusiji sprejeli kot še en poraz – morda najhujši doslej.

Vojaški razlogi za odločitev o umiku so bili sicer jasni – z rušenjem jeza na Kahovki bi bile ruske sile odrezane od oskrbovanja preko Dnepra, z druge strani fronte pa je ukrajinska vojska zbrala veliko število enot, ki bi ob obrambi zahtevale stalen dotok streliva in sredstev.

Kljub temu so se tudi na ruskih kanalih pojavile govorice, da gre za del dogovora med Rusijo in ZDA, češ da naj bi v naslednjem koraku Kremelj Ukrajini prepustil tudi jedrsko elektrarno Zaporožje, Kijev bi pa v zameno priznal odcepitev ostalih ozemelj Donecka.

A vse to so - zaenkrat – zgolj govorice.

Pomembno vprašanje je, kaj torej umiki ruskih sil dejansko pomenijo?

Nekaj odgovorov na temo, kaj se v resnici dogaja daje članek Mika Whitneyja, ki ob analizi situacije opozarja zlasti na zelo pronicljive poudarke zahodnega vojaškega analitika, ki piše pod psevdonimom Big Serge.

V analizi Big Serge namreč ugotavlja, da je v zadnjih tednih ruska vojska utrpela številne neuspehe zaradi pomanjkanja vojakov v bojnem prostoru.

Preprosto povedano, Rusi niso imeli dovolj bojnih enot za izvedbo lastne misije ali za obrambo obsežnega območja, ki ga je pred kratkim Rusiji priključila Moskva. Ruska posebna vojaška operacija (SMO) ni bila nikoli zasnovana za prevzem in zasedbo večjih delov ukrajinskega ozemlja.

V bistvu je bila SMO policijska operacija, namenjena lociranju in odstranitvi ukrajinskih sil, ki so bombardirale in ubijale etnične Ruse, ki so živeli v vzhodni Ukrajini.

Po številnih spopadih z napredujočimi bataljoni, ki jih je izuril NATO, je postalo jasno, da Rusija potrebuje znatne okrepitve, da umakne ukrajinske sile in uvede varnostno zaščito okoli svojih novih provinc.

Ruski kritiki vidijo premajhno število osebja kot znak vojaške nesposobnosti, v resnici pa se Moskva zgolj prilagaja tekočim razmeram, v katerih obe strani še naprej dvigujeta stave.

»Putin preprosto ne bi mogel izvesti obsežne mobilizacije na začetku vojne. Ni imel niti prisilnega mehanizma niti očitne grožnje, da bi ustvaril množično politično podporo. Le malo Rusov bi verjelo, da se v senci skriva neka eksistencialna grožnja - treba jim je bilo to pokazati in Zahod ni razočaral.«

To še najbolje pojasnjuje odlomek iz analize Big Sergea objavljene na Substacku, ki pomaga razjasniti, kaj se v resnici dogaja: »Med vsemi fantazmagoričnimi trditvami o rusko-ukrajinski vojni je ena najbolj neverjetnih, da je Rusija nameravala osvojiti Ukrajino z manj kot 200.000 možmi. Dejansko je osrednja resnica vojne, ki jo opazovalci enostavno morajo dojeti, dejstvo, da je bila ruska vojska od prvega dne močno številčno premajhna… Na papirju je Rusija namenila za ekspedicijske sile manj kot 200.000 mož, čeprav to število vojakov v zadnjem času seveda ni bilo v celoti na fronti v aktivnih bojih.

Razporeditev lahkih sil je povezana s precej edinstvenim ruskim modelom, ki je združil 'pogodbene vojake' – poklicno jedro vojske – z naborom rezervistov, ki se ustvari z letnim valom vpoklica… Prehod iz sovjetske sheme mobilizacije na manjšo, vitkejšo, strokovno pripravljeno silo je bil sestavni del ruskega neoliberalnega varčevalnega režima skozi večino Putinovih let.

… Te ruske pogodbene sile lahko z vojaškega vidika še vedno veliko dosežejo – lahko uničijo ukrajinske vojaške objekte, povzročijo kaos z artilerijo, si prebijejo pot v urbana strnjena naselja v Donbasu in uničijo velik del ukrajinskega avtohtonega vojaškega potenciala. Ne morejo pa voditi večletne celinske vojne proti sovražniku, ki ga številčno prekaša vsaj štiri proti ena in ki ga podpirajo obveščevalni podatki, poveljevanje in nadzor ter material, ki so izven njegovega neposrednega dosega ...

Potrebna je večja razporeditev sil. Rusija mora preseči neoliberalno varčevalno vojsko. Ima materialno zmogljivost za mobilizacijo potrebnih sil – ima veliko milijonov rezervistov, ogromne zaloge opreme in domače proizvodne zmogljivosti, ki jih podpirajo naravni viri in proizvodni potencial evrazijskega bloka, ki je strnil vrste okoli sebe.

Vendar ne pozabite – vojaška mobilizacija je tudi politična mobilizacija.« (povzeto po »Politika z drugimi sredstvi; Putin in Clausewitz«, Big Serge Thoughts, Substack)

Ruski kritiki bodo to razlago seveda zavrnili kot neumnost, kljub temu pa vpoklic 300.000 rezervistov kaže na to, da se Putinovi generali zavedajo, da svojih strateških ciljev ne morejo doseči zgolj z »ekspedicijsko silo«, ampak se morajo prilagoditi spremembam na terenu.

Velika večina Rusov zdaj v celoti podpira Putinovo politiko.

In prav to počnejo; krepijo svoje sile v času, ko je Putinova javnomnenjska ocena osupljivih 77 odstotkov. Torej, medtem ko bi prejšnja mobilizacija nedvomno naletela na široko obsodbo in zavrnitev, velika večina Rusov zdaj v celoti podpira Putinovo politiko.

Preprosto povedano, Putin uživa zaupanje večine ruskega ljudstva. Prepričal jih je, da se njihova država, tradicija, kultura in življenja soočajo z eksistencialno grožnjo brez primere.

In prav to počnejo; krepijo svoje sile v času, ko je Putinova javnomnenjska ocena osupljivih 77 %. Medtem ko bi prejšnja mobilizacija nedvomno naletela na široko obsodbo in zavrnitev, velika večina Rusov zdaj v celoti podpira Putinovo politiko.

Preprosto povedano, Putin je osvojil srca in misli ruskega ljudstva. Prepričal jih je, da se njihova država, tradicija, kultura in življenja soočajo z eksistencialno grožnjo brez primere, navaja avtor.

Videoposnetki, ki prikazujejo mučenje ruskih ujetnikov s strani razpenjenih Ukrajincev, ukrajinskih vojakov, ki kličejo ruske matere, da bi jim posmehljivo povedali, da so njihovi sinovi mrtvi, ruskih otrok, ubitih med granatiranjem v Donecku, so služili za potrditev Putinove implicitne trditve, da je Ukrajina 'država obsedena z neonacističnimi demoni, ki jo je treba očistiti z »brizantnim eksplozivom' ...«

Ali kot ocenjuje Big Serge: »Putin in njegovi sodelavci so rusko-ukrajinsko vojno že od vsega začetka pojmovali eksistencialno. Vendar je malo verjetno, da je večina Rusov to razumela ...

Kar se je zgodilo v mesecih po 24. februarju, je precej izjemno. Eksistenčna vojna za ruski narod je postala očitna tudi ruskim državljanom. Sankcije in protiruska propaganda – demoniziranje celotnega naroda kot pripadnikov tropa 'ork' – so celo sprva skeptične Ruse združile za vojno in stopnja odobravanja potez Vladimirja Putina je narasla. Osrednja zahodna predpostavka, da se bodo Rusi obrnili proti vladi, se je skazila.

Videoposnetki, ki prikazujejo mučenje ruskih ujetnikov s strani razpenjenih Ukrajincev, ukrajinskih vojakov, ki kličejo ruske matere, da bi jim posmehljivo povedali, da so njihovi sinovi mrtvi, ruskih otrok, ubitih med granatiranjem v Donecku, so služili za potrditev Putinove implicitne trditve, da je Ukrajina 'država obsedena z neonacističnimi demoni, ki jo je treba očistiti z brizantnim eksplozivom' ... Vlada Ukrajine je (v zdaj izbrisanih tvitih) javno trdila, da so Rusi nagnjeni k barbarstvu, ker so mešana rasa z mešano azijsko krvjo.« (povzeto: Big Serge, Substack)

Še več, Putin v nasprotju s prepričanjem zahodne javnosti doslej sploh ni imel možnosti, da izvede veliko mobilizacijo, opozarja analitik: »Putin preprosto ne bi mogel izvesti obsežne mobilizacije na začetku vojne. Ni imel niti prisilnega mehanizma niti očitne grožnje, da bi ustvaril množično politično podporo. Le malo Rusov bi verjelo, da se v senci skriva neka eksistencialna grožnja - treba jim je bilo to pokazati in Zahod ni razočaral.

Podobno bi le malo Rusov verjetno podprlo uničenje ukrajinske infrastrukture in mestnih komunalnih storitev v prvih dneh vojne. Toda zdaj je edina glasna kritika Putina v Rusiji na strani nadaljnjega zaostrovanja. Težava s Putinom je z ruskega vidika ta, da ni šel dovolj daleč. Z drugimi besedami – množična politika je že prehitela vlado, zaradi česar sta mobilizacija in stopnjevanje politično trivialna. Predvsem pa se moramo spomniti, da Clausewitzeva maksima ostaja resnična. Vojaške razmere so le del politične situacije in vojaška mobilizacija je tudi politična mobilizacija - manifestacija političnega sodelovanja družbe v državi.«

Skratka, zahodni mediji in politični razred so Putinu olajšali delo s tem, da so celo mirovniško usmerjene Ruse prepričali, da zahodni narodi – pod vodstvom ZDA – prezirajo vse, kar je rusko, in še več: za cilj slabitve ali uničenja Rusije so pripravljeni uničiti celo svojo državo in podrediti svoje ljudi.

Neusmiljeni medijski napadi na Zahodu na ruske športnike, učenjake, znanstvenike, poslovneže in tudi na že zdavnaj umrle pisatelje in glasbenike - so med običajnimi Rusi le še okrepili mnenje, da so se znašli na udaru nasilne zahodne koalicije, ki namerava v Rusiji narediti isto uničenje, kot ga je zadevna koalicija pod taktirko ZDA že storila v Iraku, Libiji, Afganistanu in neštetim drugim narodom.

Po Putinovih besedah ​​želi kolektivni Zahod opleniti Rusijo, zasužnjiti njene ljudi in ustvariti kolonijo, katere bogastvo lahko črpajo zahodni tiranski fanatiki in tuji dobičkarji.

Neusmiljeni medijski napadi na Zahodu na ruske športnike, učenjake, znanstvenike, poslovneže in tudi na že zdavnaj umrle pisatelje in glasbenike - so med običajnimi Rusi le še okrepili mnenje, da so se znašli na udaru nasilne zahodne koalicije, ki namerava v Rusiji narediti isto uničenje, kot ga je zadevna koalicija pod taktirko ZDA že storila v Iraku, Libiji, Afganistanu in neštetim drugim narodom.

Naraščajoče javno odobravanje politike Putina poudarja dejstvo, da večina Rusov misli, da je grožnja resnična in da se je treba pridružiti boju.

Tukaj je več od Big Sergea: »Putin je ... dosegel svoj projekt formalne priključitve starega vzhodnega roba Ukrajine. To je vojno tudi pravno spremenilo v eksistencialni boj. Nadaljnje ukrajinsko napredovanje na vzhodu je zdaj v očeh ruske države napad na suvereno rusko ozemlje in poskus uničenja celovitosti ruske države. Nedavne ankete kažejo, da velika večina Rusov podpira obrambo teh novih ozemelj za vsako ceno…

»Druga razlaga, ki sem jo zagovarjal, je, da se Rusija množično pripravlja na zimsko stopnjevanje in ofenzivo ter je trenutno vključena v preračunljivo trgovanje, v katerem se odreka prostoru v zameno za čas in ukrajinske žrtve. Rusija se še naprej umika, kjer so položaji bodisi operativno ogroženi bodisi se soočajo z izjemno številčnostjo ukrajinskih sil, vendar je Kremelj zelo previden, da svoje sile izvleče iz operativne nevarnosti.«

Rusija se bo v prihodnjih tednih verjetno še naprej umikala, varovala nedotaknjene enote pod svojim topniškim in zračnim dežnikom, krčila ukrajinske zaloge težke opreme in izčrpavala njihovo živo silo. Medtem se nova oprema še naprej zbira v Belgorodu, Zaporožju in na Krimu. Moja pričakovanja ostajajo enaka: občasni ruski umiki, dokler se fronta približno ne stabilizira konec oktobra, čemur sledi operativna pavza, dokler tla ne zmrznejo, čemur sledi stopnjevanje in zimska ofenziva Rusije, ko končajo z zbiranjem zadostnih enot.«

Ob tem opozarja tudi na »srhljivi mir«, s katerim Rusi sprejemajo zaporedne izgube ozemelj v tej vojni: »Ukrajinska ofenzivna faza se nadaljuje na več frontah. Prodirajo v severni Lugansk in po tednih udarjanja z glavo v zid v Hersonu so končno dosegli ozemeljski napredek. Vendar pa je Putin prav danes dejal, da je treba opraviti zdravniške preglede otrok v novo sprejetih regijah in obnoviti šolska igrišča. Kaj se dogaja? Ali je popolnoma odmaknjen od dogajanja na fronti?

Dejansko obstajata samo dva načina za razlago tega, kar se dogaja. Eden je zahodni spin: ruska vojska je poražena in izčrpana ter pregnana z bojišča. Putin je znorel, njegovi poveljniki so nesposobni in edina karta, ki jo Rusija lahko igra, je, da pijane, neizurjene nabornike vrže v mlin za meso.

Druga razlaga, ki sem jo zagovarjal, je, da se Rusija množično pripravlja na zimsko stopnjevanje in ofenzivo ter je trenutno vključena v preračunljivo trgovanje, v katerem se odreka prostoru v zameno za čas in ukrajinske žrtve. Rusija se še naprej umika, kjer so položaji bodisi operativno ogroženi bodisi se soočajo z izjemno številčnostjo ukrajinskih sil, vendar je Kremelj zelo previden, da svoje sile izvleče iz operativne nevarnosti.«

Še več: »Nepovezanost med stoicizmom Kremlja in propadanjem fronte je presenetljiva. Morda sta Putin in ves ruski generalštab res kriminalno nesposobna in morda so ruski rezervisti res le kup pijancev. Morda načrta ni. Morda pa se bodo sinovi Rusije spet odzvali klicu domovine, kot so leta 1709, leta 1812 in leta 1941. Ko volkovi znova prežijo pred vrati, se stari medved spet dvigne v boj,« opozarja avtor.

Bistvo je naslednje: Rusija je zdaj postavila temelje za širši in bolj nasilen konflikt.

Vpoklicanih je bilo 300.000 rezervistov, na fronto pošiljajo ogromne količine vojaške opreme in javno mnenje v veliki večini podpira vojna prizadevanja. Vsi znaki kažejo na znatno zaostrovanje spopadov, ki bo velik del Ukrajine pustil v ruševinah, medtem ko bo spopad Washington in Moskvo potisnil bližje k neposrednemu konfliktu.

O tem govori tudi podobna napoved ameriškega profesorja Johna Mearsheimerja iz leta 2015, ki je to, kar se dogaja sedaj, pripisal odgovornosti Zahoda in opozarjal, da bo v primeru širjenja zveze NATO na Ukrajino Rusija državi spremenila v pogorišče.

Vsega tega pa tisti, ki se veselijo »ukrajinskih zmag« - ne vidijo.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek