petek, 25. april 2025 leto 30 / št. 115
Šojgu: Zahodna agresija bi lahko sprožila ruski jedrski odgovor

Moskva si pridržuje pravico, da izvede jedrski napad kot odgovor na zahodno vojaško agresijo, je opozoril Sergej Šojgu, sekretar ruskega Sveta za nacionalno varnost, sklicujoč se na lanske spremembe jedrske doktrine države.
Opozorilo prihaja sredi razprav v Zahodni Evropi o morebitni napotitvi vojakov v Ukrajino v okviru morebitnega mirovnega sporazuma, pa tudi o načrtu EU za ponovno militarizacijo EU.
Po besedah ruskega varnostnega vodje Moskva »pozorno spremlja vojaške priprave držav EU.«

Jedrsko orožje se lahko uporabi »v primeru agresije« proti Rusiji ali Belorusiji, tudi kot odgovor na napade s konvencionalnim orožjem, je dejal Šojgu v pogovoru za TASS v četrtek.
Opozoril je tudi na pozive Francije in Združenega kraljestva k napotitvi vojakov v Ukrajino po morebitni prekinitvi ognja.
Moskva je že večkrat posvarila pred takšnimi koraki, češ da bi nedovoljeno vojaško osebje v Ukrajini veljalo za legitimno tarčo.
Šojgu je za agencijo TASS ponovil, da bi prisotnost tujih enot v Ukrajini lahko sprožila neposreden spopad med Rusijo in Natom, ki bi lahko prerasel v jedrsko vojno.
Moskva je novembra lani posodobila svojo jedrsko doktrino, potem ko so podporniki Ukrajine razpravljali o tem, ali naj Kijevu dovolijo uporabo Zahodom dobavljenih raket dolgega dosega za napade na cilje globoko v Rusiji.
Ruski predsednik Vladimir Putin je razširil seznam pogojev, ki lahko sprožijo jedrski odziv.
Ti vključujejo scenarije, po katerih bi lahko agresijo nejedrske države ali skupine držav ob podpori jedrske države obravnavali kot »skupni napad«.
Ukrajinske sile so od takrat izvedle več napadov dolgega dosega globoko na rusko ozemlje, pri čemer so uporabile orožje, ki ga je dobavil Zahod.
V jedrski doktrini pa je jedrsko orožje opisano kot »skrajni in prisilni ukrep« ter poudarjen cilj Moskve, da prepreči napetosti.
Kljub potekajočemu mirovnemu procesu v ukrajinskem konfliktu, ki ga posreduje ameriški predsednik Donald Trump, se je EU zavezala, da bo še naprej zagotavljala orožje Kijevu in sprejela ukrepe za svojo militarizacijo, vključno z odobritvijo 800 milijard evrov vrednega načrta »ReArm Europe«.