Slovenski evroposlanci nasprotujejo spornim določbam evropske direktive o avtorskih pravicah

Ta četrtek naj bi evropski poslanci glasovali o predlogu direktive o avtorskih pravicah na enotnem digitalnem trgu, ki ima številne nasprotnike. Slednji zakonodajalcem očitajo, da omejuje svoboščine interneta z uvedbo t. i. davka na povezave ter filtriranjem vsebin.

Predlog direktive so junija potrdili člani evropskega odbora za pravne zadeve in ga tako poslali naprej v obravnavo vsem evroposlancem.

Nasprotniki med najbolj sporna člena predloga direktive uvrščata 11. člen, ki uvaja davek na povezave ter 13. člen, ki nalaga vzpostavitev samostojnih filtrov.

11. člen bi tako posegel v dosedanjo pravico posameznika, da deli spletne povezave. V skladu s predlogom direktive bi tako uporabniki morali plačati nadomestilo za vsakršno rabo založnikom medijskih publikacij (npr. spletnim časopisom). Pri tem bi bila odločitev na strani založnikov, če bodo zaračunali uporabo njihovih vsebin in tako od svojih uporabnikov prejeli t. i. davek na povezave.

Še bolj sporen je 13. člen, ki upravljavcem spletnih portalov, aplikacij in strani z veliko uporabniškimi vsebinami (slike, video in avdioposnetki) narekuje vzpostavitev samodejnih filtrov, ki bodo avtomatično pregledovali vsebine uporabnikov ter preprečevale kršenje avtorskih pravic. Nasprotniki glede tega opozarjajo, da gre dejansko bolj za ukrep cenzure kot za zaščito avtorskih pravic, saj bodo upravljavci že ob samem sumu kršitev blokirali objavo sporne vsebine.

Izguba pravic

Žiga Vrtačič z inštituta »Danes je nov dan« je glede filtrov dejal, da slednji ne bodo dovolili objav z avtorsko zaščiteno vsebino, ki so bile sedaj dovoljene v skladu s principom poštene rabe. S tem bodo uporabniki izgubili nekatere že pridobljene in uveljavljene pravice.

Pri tem tudi izpostavlja, da gre predlog direktive predvsem v predlog uveljavljenim (tiskanim) medijem ter največjim spletnim podjetjem, ki večinoma take filtre že sedaj imajo in uporabljajo (npr. YouTube). Taki filtri bodo tako pregledovali vsakega uporabnika spleta, kar nedvomno posega v njihove pravice. »To ustvarja nezanesljivo in ogromno cenzorsko mašinerijo, ki se jo da hitro uporabiti še za kaj drugega kot za branjenje avtorskih pravic, kar je še posebej strašljivo,« je mnenja Vrtačič.

Glede davka na povezave, ki predstavlja osnovno enoto internetnega sistema, pa je dejal, da to le dokazuje, »da zakonodajalci interneta ne razumejo preveč dobro«. Vseeno pa Vrtačič opozarja, da je v direktivi veliko dobrih rešitev za trenutno stanje, le da ta dva člena prinašata več škode kot koristi.

Podobnega mnenja so tudi pri Piratski stranki Slovenije, ki so za RTV SLO odgovorili: »To bo vodilo v obvezno avtomatizirano zaznavo in odstranjevanje vsebine, ki ima kakršen koli potencial za kršitev avtorskih pravic. Založniki bodo spletnim platformam predali navodila, katere vsebine naj samodejno odstranijo, kar bo na samostojne ustvarjalce naložilo neobvladljiva bremena. Hkrati bo medmrežje postalo najbolj ironično orodje našega časa: medmrežje, največji tehnološki dosežek človeštva v 20. stoletju, bo podvrženo srednjeveški obliki sodstva, kjer si kriv, dokler ne dokažeš, da si nedolžen, saj bomo posamezniki primorani dokazovati, da naša izvirna vsebina ne krši avtorskih pravic velikih založniških podjetij.«

To se bo pa zgodilo zaradi tehnoloških omejitev: »Zdajšnje rešitve, ki zadostujejo standardom filtriranja, niso zmožne razlikovati med vsebino, ki krši avtorske pravice, in vsebino, ki zakonito posnema, remiksira ali parodizira ideje oziroma gradivo, kar avtorsko pravo specifično določa kot izjeme pri ponovni uporabi avtorsko zaščitenega gradiva. Filtri marsikdaj tudi ne delujejo pravilno, kar pomeni, da bodo cenzurirane še več povsem zakonite vsebine. Takšne zakonodajne rešitve bodo terjale robotsko preverjanje, ali ustvarjene vsebine posegajo ali ne v rigiden sistem avtorskega prava in bodo onemogočale razvoj kulture, ki od nekdaj "stoji na ramenih predhodnikov.«

Evropski parlamet.jpg

Kaj pa slovenski evroposlanci?

Za komentar o predlogu polemične direktive kot tudi napoved njihovega glasovanja smo se obrnili na slovenske evroposlance.

Franc Bogovič (SLS/ELS)

V zadnjih tednih poslanci dobivamo na naše elektronske naslove ogromno pošte, ki opozarja na domnevno uničujoče posledice direktive o avtorskih pravicah, med njimi pa je tudi veliko neresničnih navedb in domnev, ki zahtevajo konkretnejša pojasnila. Predlog, ki ga v imenu Evropskega parlamenta pripravlja poročevalec Alex Voss smo temeljito preučili, za dodatna pojasnila pa smo zaprosili tudi pristojne strokovne službe.

Na žalost ugotavljam, da je večina kritik in strahov povsem brez osnove, celo izmišljenih ali pa izhajajo iz nerazumevanja koga ta direktiva pravzaprav zadeva. Zaščita intelektualne lastnine je osnovna pravica izhajajoča iz Pogodbe o Evropski uniji in to moramo upoštevati tudi na internetu. Iz tega izhaja pravica do pravičnega nadomestila za vsakega ustvarjalca vsebine ali glasbeno/vizualnega izdelka, ki mu omogoča preživetje in nadaljnje delo. To pravico nameravamo zaščititi, odprti internet pa si ne predstavljamo kot samopostrežno trgovino, kjer si vsak vzame kar mu paše, čeprav ni njegovo. Trenutno stanje namreč omogoča velikim multinacionalnim tehnološkim podjetjem trženje medijskih in drugih zaščitenih vsebin brez obveze zagotavljanja ustreznih nadomestil avtorjem in drugim lastnikom pravic.

Nujno je poudariti, da končni uporabnik, torej posameznik, v nobenem primeru ne bo prizadet. Člen 13 naslavlja izključno samo tiste spletne platforme (cca. 5% največjih svetovnih platform, kot so npr. Google, Yahoo itd), ki objavljajo in tržijo (z oglasi ali neposredno) avtorsko zaščitene medijske vsebine. (V členu 2 je zelo jasno opredeljeno koga direktiva zadeva, večina platform, ki jim trženje vsebin ni primarna dejavnost, je iz člena 13 izvzeta) Namen direktive je, da bodo platforme opredeljene pod členom 13 obvezane urediti pravna razmerja z lastniki vsebin, saj konec koncev ustvarjajo prihodke na njihov račun. Tukaj seveda ni mišljeno avtomatsko nadomestilo, avtor bo še vedno lahko svoje vsebine ponudil zastonj, vendar se bo moral s tem predhodno izrecno strinjati. Člen 13 tako ne predvideva nikakršnega filtriranja ali cenzure internetnih vsebin, za uporabnike bi ostalo vse enako kot do sedaj. Bodo pa morale svoje objave bolje nadzorovati prej omenjene platforme katerih osnovna dejavnost je posredovanje in trženje drugih vsebin. Prevzeti bodo morale odgovornost za vsebino s katero služijo in to se nam zdi edino pravilno in pošteno. (to ni nekaj novega, saj nekatere platforme že uporabljajo mehanizme za nadzor vsebin že več kot 10 let, vendar danes k temu niso obvezane) Kot že poudarjeno, obveznost bo obstajala zgolj pri platformah s tržno dejavnostjo, nikakor in nikoli pa pri končnem uporabniku oz. posamezniku, kot tudi ne pri vseh ostalih organizacijah, ki se ne ukvarjajo profesionalno s posredovanjem vsebin. Tu se upošteva kot izjema tudi vsa izobraževalna in raziskovalna dejavnost (šole, univerze itd...) in portali s primarnim izobraževalnim namenom (npr. Wikipedija)

Direktiva prav tako nikakor ne predvideva t.i. »davka na povezavo« (link tax). Vse delitve vsebin posameznikov na socialnih omrežjih so izvzete iz direktive. T.i. Hyperlinking je jasno izvzet iz člena 11, povsod kjer govorimo o nekomercialni dejavnosti bodo zadeve ostale takšne kot so. Podobno ne drži, da naj bi bilo onemogočeno citiranje, kot tudi uporaba t.i. parodij oz. »meme«-jev na spletu, seveda spet v kolikor gre za nekomercialno rabo.

Direktiva bi s členoma 11 in 13 zagotavljata več pravic manjšim avtorjem in založnikom, predvsem z boljšo pravno zaščito in lažje določanjem pogojem kdaj lahko za svoje delo zahtevajo ustrezno nadomestilo. Gre torej v smer, da bo distribucija zaslužka bolj pošteno razdeljena med avtorje oz. izvajalce glede na njihov dejanski prispevek k celotni trženjski pogači.

Veliko ljudi nas opozarja, da gre direktiva na roko multinacionalnim ameriškim platformam, ki bodo iz protesta začeli »filtrirati« vsebine. Vendar ravno nasprotno, trenutno stanje omogoča tem multinacionalkam, da ustvarjajo ogromne dobičke med drugim tudi na račun manjših avtorjev, založnikov in drugih lastnikov intelektualnih pravic. Zato imajo organizirani nasprotniki direktive precej jasno, čeprav neformalno podporo teh tehnoloških gigantov. Direktiva predvideva, da v kolikor bo katera od platform namerno začela zavračati vsebine, ki jih ne bo želela licencirati, bo na zahtevo ponudnikov vsebin morala to obrazložiti tudi na sodišču. Zato v trenutnem konkurenčnem okolju ni pričakovati masovnega zavračanja vsebin, kar nekateri sedaj povezujejo s cenzuro oz. ogrožanjem svobode interneta.

Svoboden internet ni enako brezplačen internet saj tudi na njem veljajo povsem enaka pravila zasebne lastnine kot v realnem življenju. In vzpostavitev pravnih razmerij med avtorji/založniki in tržniki vsebin je nujnost, da zagotovimo pravično razdelitev trženjske pogače, ki jo ustvarjajo predvsem ameriške multinacionalke. Tudi vse slovenska združenja na področju avtorskih pravic se strinjajo, da je nujno treba nekaj narediti, saj je stanje nevzdržno, zato podpirajo cilje direktive.

Ob tem je nujno poudariti, da trenutno govorimo zgolj o mandatu Evropskega parlamenta za pogajanja, pred nami pa so še dolga usklajevanja z Evropsko komisijo in Evropskim svetom. Pričakujemo, da se bodo v tem postopku rešila tudi nekatera odprta vprašanja, predvsem pri vzpostavitvi mehanizmov za izvajanje omenjene direktive. V okolju, kjer kvalitetne vsebine postajajo prej izjeme kot pravilo, je postalo nujno sprejeti ukrepe, ki bodo uvedli določeno regulacijo za tiste, ki trenutno odprtost interneta izkoriščajo za finančno okoriščanje na račun drugih. Za vse nas, običajne uporabnike interneta ne bo sprememb. Borimo pa se za to, da pomagamo novinarjem, raziskovalcem, glasbenikom in drugim ustvarjalcem k boljšemu (o)vrednotenju njihovega dela.

Tanja Fajon (SD/S&D)

Pričakujemo, da glasovanje o mandatu EP za pogajanja v trialogu na podlagi poročila odbora JURI bo, in sicer v četrtek ob 12. uri, saj so mnenja političnih skupin tako razdeljena, da zahtevajo eksplicitno preverjanje mnenja v plenumu.

Moje stališče do besedila direktive, kakršno je trenutno na mizi, je v tem trenutku zadržano, in sicer predvsem glede 3., 4., 11. in 13. člena.

Do sedaj sem prisluhnila argumentiranim mnenjem obeh strani, avtorjev in uporabnikov. Ugotavljam, da je v tem trenutku med predlogi v direktivi še veliko nedorečenosti in nesorazmerij, ki ne odgovarjajo na pomisleke obeh strani.

Dejstvo sicer je, da zaradi razvoja digitalnih tehnologij potrebujemo nove mehanizme, s katerimi bomo zaščitili avtorske pravice, vendar pa ta zaščita ne sme prizadeti manjših na račun večjih.

Danes in jutri bomo imeli še nekaj razprav na ravni skupine S&D, nato pa se bom dokončno odločila glede (ne)podpore poročilu. 

Če Evropski parlament ne bo podprl poročila, kot ga je izglasoval odbor JURI in torej poročevalcu ne bo podelil mandata za nadaljnja pogajanja, bo direktiva s posameznimi dopolnili na glasovanju na septembrskem plenarnem zasedanju.   

Če bi Evropski parlament predlog JURI potrdil, pa to ne pomeni, da je direktiva izglasovana. Nasprotno – glede na veliko razdeljenost mnenj in kompleksnost področja bo pot do morebitnega sprejetja še zelo dolga.

V obeh primerih bomo v pogajanjih trialoga priča nadaljnjim spremembam besedila, predvsem spornih členov. Ne pričakujem, da bi končno kompromisno besedilo direktive imeli na mizi še v tem sklicu parlamenta.    

Alojz Peterle (NSi/ELS)

Ocenjujem, da bo vsebina direktive doživela še dopolnila in popravke. Razvoj dogodkov na tem področju budno spremljam. Zavzemam se za to, da informacije na spletu ostanejo dostopne. Razumem pa tudi željo in potrebo po tem, da se zaščiti svobodo tiska in uredi pošteno plačilo avtorjem. Kvalitetne vsebine postajajo prej izjema kot pravilo in ta trend moramo obrniti. Ne bom pa podpiral rešitev, ki bi uvajale filtriranje ali cenzuro.

Igor Šoltes (Verjamem/Zeleni)

Ocenjujem, da je predlog direktive pripravljen zelo slabo in ima veliko pomanjkljivosti. Zaščita avtorskih pravic je vsekakor nujna, o tem ni nikakršnega dvoma, vendar nikakor ne na račun naših temeljnih pravic in svoboščin. Direktiva v trenutni obliki omejuje svobodo izražanja, ustvarjalnost in inovativnost naše družbe ter prinaša številne negativne posledice za področje izobraževanja, znanosti, kulture in novinarstva. Še več, gre za brezsramno vzpostavljanje cenzure na spletu, ki bi moral biti odprt in javen prostor, dostopen vsem in vsakomur. Prepričan sem, da to ni smer, v katero si Evropejci želimo iti. Svetovnega spleta ni brez svobode izražanja, niti brez svobodne izmenjave stališč in mnenj, zato bom glasoval za zavrnitev takšne direktive. Nedopustno je, da so bila do sedaj povsem preslišana vsa množična opozorila in kritike javnosti ter stroke. Evropski parlament mora slišati svoje državljane in si prizadevati za ohranitev svobodnega interneta, vsaka druge rešitev je v posmeh evropski demokraciji.

Najbolj sporna  sta 11. in 13. člen, ki lahko prineseta številne škodljive posledice. 13. člen platformam in spletnim ponudnikom nalaga, da sprejmejo ukrepe za preprečitev kršitev avtorskih pravic na spletu, kar v resnici pomeni, da morajo sistematično spremljati vedenje svojih uporabnikov in filtrirati njihove prispevke. Gre za t. i. samodejne filtre, ki bodo nadzorovali naše fotografije, videoposnetke in besedila ter jih ob zgolj sumu kršitev avtorskih pravic tudi blokirali. To predstavlja resno grožnjo svobodi izražanja na spletu, omejuje nemoten pretok informacij in vzpostavlja prikrito cenzuro. Obenem to pomeni tudi veliko finančno breme za ponudnike, še zlasti  pa manjše spletne platforme, ki si tega ne bodo morale privoščiti. 

Zelo sem kritičen tudi do 11. člena, ki vzpostavlja davek na povezave (ang. link tax). To bo posameznikom povzročalo številne težave pri vsakodnevni uporabi interneta, kot na primer pri izmenjavi stališč o različnih novicah. Ta člen namreč daje založnikom medijskih publikacij (npr. novičarskim portalom) pravico, da zaračunavajo nadomestilo za vsakršno rabo njihovih vsebin, četudi gre zgolj za kratek odlomek z objavo povezave do vira. Nesprejemljivo je, da se ozke interese velikih medijskih podjetij postavlja nad pravico vsakega posameznika, da svobodno sodeluje na internetu. Poleg tega pa gre za poskus uvedbe predpisa, ki se je že izjalovil v Nemčiji in Španiji, posledice pa so bile izrazito negativne, še zlasti za dostop do informacij, pa tudi za novinarstvo in neodvisne ustvarjalce.

Ivo Vajgl (DeSUS/ALDE)

V skoraj desetih letih, odkar sem v EP, ne pomnim, da bi imeli v skupini ALDE tako zelo polarizirajočo temo in glasovanje. Zaenkrat nisem še izoblikoval svojega stališča o obeh najbolj spornih členih, ki ju omenjate. Kadar ne vem, kako, in ne poznam dovolj problematike, ker se z njo ne ukvarjam, moram ali slediti večini v svoji skupini ali lastni intuiciji, lahko pa se pri glasovanju vzdržim.

Patricija Šulin, Romana Tomc in Milan Zver (vsi SDS/ELS) nam niso posredovali svojega mnenja na to temo.