REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Slab znak: Ruska vojska postavlja sisteme »Pancir« na visoke zgradbe v Moskvi, bo Biden popustil pod pritiski jastrebov?

Slab znak: Ruska vojska postavlja sisteme »Pancir« na visoke zgradbe v Moskvi, bo Biden popustil pod pritiski jastrebov?Sistem Pancir. Vir: Telegram, posnetek zaslona

Na družbenem omrežju Twitter in Telegram so se pojavili posnetki, ki prikazujejo, kako ruska vojska na strehe zgradb v Moskvi namešča sisteme protizračne obrambe Pancir.

Na prikazanih fotografijah je mogoče razločiti vsaj dve mesti, kjer so na strehah ruskega ministrstva za obrambo in večjega poslovnega centra že nameščeni kompleksi za zaščito pred zračnimi in raketnimi napadi.

Dodatna zaščita neba nad Moskvo morda napoveduje nevarno zaostritev vojne.

Kompleks Pancir je namenjen obrambi civilnih in vojaških objektov.

Leta 2012 je bil sprejet v službo ruske vojske, gre pa za sistem srednjega in kratkega dometa.

Na tovornjaku so namreč nameščene protiletalske rakete, radar in hitrostrelni top.

Tako lahko sistem Pancir napade in onesposobi tarče, ki se že zelo približajo ciljem napadov.

To pomeni, da bi ti sistemi uničevali tiste rakete ali drone, ki bi se uspeli prebiti skozi zaščito sitemov, ki delujejo na velikih in srednjih oddaljenostih, kot so na primer S-500, S-400, S-300, Tor, Buk in podobni…

Gre za sistem na kolesih, zato je dvigovanje teh sistemov na strehe, tudi s pomočjo velikih žerjavov, sprožilo veliko pozornost javnosti.

Po navedbah vojaških blogerjev in novinarjev se je vojaško poveljstvo odločilo okrepiti zračni ščit ruske prestolnice, potem ko je ruska obveščevalna služba prejela dovolj dokazov o sposobnosti ukrajinske vojske, da zadene cilje v prestolnici Ruske federacije ter informacij o tem, da bi Kijev kmalu res lahko pripravil takšne napade.

Po poročanju ruskih virov je bil prelomen trenutek napad ukrajinskega brezpilotnega letala na vojaško letališče Šajkovka v regiji Kaluga (ki leži 300 kilometrov daleč od Moskve).

Takrat je bila sprejeta odločitev o razširitvi zračnega ščita Moskve.

Nova mesta protizračne obrambe in protiraketne obrambe zdaj ne bodo le okoli prestolnice, ampak tudi v mestu. Gradnja več objektov se je že začela.

Tudi v ameriških medijih je vse več informacij o tem, da so ZDA pripravljene Ukrajini izročiti tudi orožje večjega dometa.

V Rusiji so že večkrat napovedali, da je to še ena »rdeča črta,« prestopanje katere bo sprožilo reakcijo Moskve.

Ameriški vojaški strokovnjak Scott Ritter je že lani ocenjeval, da bi se v primeru napadov Ukrajine globje v notranjosti Rusije s pomočjo ameriškega ali zahodnega orožja Kremelj lahko odzval z napadi na vojaške in logistične cilje na ozemlju članic zveze NATO.

Ker so te zavezane kolektivni obrambi, bi to praktično sprožilo vojno med Rusijo in zvezo NATO, ki bi se lahko končala tudi v »izmenjavi« jedrskih izstrelkov.

Ameriški predsednik se je zahtevam Ukrajine po predaji orožja večjega dometa doslej upiral, je pa njegov položaj v ZDA znatno omajan po zadnji aferi z nepravilno shranjenimi zaupnimi dokumenti.

Številni komentatorji afero vidijo kot poskus, da se Joe Biden prisili v bolj odločno podporo Ukrajini ali pa celo v neposredno intervencijo.

V tem primeru pa bi bila dodatna zaščita Moskve razumljiva…

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek