REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Slab teden za Nemčijo, odličen za Putina? Ruski predsednik namesto odgovora postregel kitajsko modrost

Slab teden za Nemčijo, odličen za Putina? Ruski predsednik namesto odgovora postregel kitajsko modrost Schröder in Scholz, nekoč učitelj in učenec. Se bo zdajšnjemu kanclerju uspelo znebiti nekdanjega? Vir: Posnetek zaslona, Twitter

Slab teden za Nemčijo in predvsem kanclerja Olafa Scholza je kulminiral v sredo, ko je bil objavljen intervju z nekdanjim nemškim kanclerjem Gerhardom Schröderjem, se vrstijo komentiraji na družbenih omrežjih.

Schröder se je namreč prejšnji teden v Moskvi sestal s svojim tesnim prijateljem, predsednikom Ruske federacije Vladimirjem Putinom.

Zaradi tega je bil deležen plazu kritik, a sam kljub temu zaradi obiska ne verjame, da bi njegova oddaljitev od Putina pripomogla k izboljšanju razmer v Evropi ali pa na frontni črti v Ukrajini.

Ob obisku je spregovoril tudi za rusko tiskovno agencijo TASS.

»Kdo je preprečil članstvo Ukrajine na vrhu Nata leta 2008? Angela Merkel in Frank-Walter Steinmeier.«

Poudaril je, da sta dolgoletna nemška kanclerka Angela Merkel, ki je vodila nemško vlado med letoma 2005 in 2021 ter Frank-Walter Steinmeier, takratni zunanji minister (danes predsednik Nemčije) sprejela modro odločitev na vrhu Nata leta 2008, da Ukrajini preprečita vstop v zavezništvo.

Oba politika sta se namreč iz politične previdnosti tedaj odločila, da Ukrajino obdržita zunaj zveze NATO, poudarja Schröder.

Po mnenju nekdanjega nemškega kanclerja bi morala imeti ruska manjšina v Donbasu, na vzhodu Ukrajine več pravic, zato je treba rešitev doseči po vzoru Švicarske konfederacije.

»Kdo je preprečil članstvo Ukrajine na vrhu Nata leta 2008? Angela Merkel in Frank-Walter Steinmeier,« je spomnil Schröder v intervjuju za Stern in televizijo RTL, objavljenem v sredo.

»To je bila modra odločitev. Celo [ukrajinski predsednik Volodimir] Zelenski je dejal, da obstaja alternativa, kot je oborožena nevtralnost Ukrajine brez članstva v Natu, po zgledu Avstrije,« je dodal.

Schröder je ob tem izpostavil, da »če pogledate probleme, ki so res relevantni, so ti rešljivi.«

Nekoč: snidenje nemške kanclerke z voditeljem Rusije. Vir: Zajem zaslona, Twitter

»Prvič, Krim. Misliti, da bo ukrajinski predsednik Zelenski ponovno prevzel  Krim z vojaškimi sredstvi, je absurdno. Z izjemo tatarske manjšine je ta regija ruska. Nekdanji sovjetski državni in partijski voditelj Nikita Hruščov jo je predal Ukrajini, ki je bila takrat del Sovjetske zveze,« našteva zgodovinska dejstva Schröder.

»To bi lahko rešili s pomočjo časovnice, morda ne čez 99 let, kot se je zgodilo s Hongkongom, ampak v naslednji generaciji,« je prepričan.

Prav tako med aktualnimi problemi po mnenju Schröderja izstopa že omenjena želja Ukrajine po vstopu v NATO.

Toda razmere v Donbasu so po mnenju nekdanjega nemškega kanclerja bolj zapletene.

V začetku junija je nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel pojasnila, zakaj je na vrhu Nata leta 2008 v Bukarešti nasprotovala hitremu vstopu Ukrajine v zavezništvo.

»V [mirovnih] sporazumih iz Minska je bilo določeno, da Donbas ostane del Ukrajine, hkrati pa bi morala imeti ruska manjšina več pravic. A Ukrajinci so v nasprotju s tem odpravili celo dvojezičnost v Donbasu. Za to je treba doseči rešitev z uporabo švicarskega modela konfederacije,« je sklenil Schröder.

Ruska tiskovna agencija spominja, da je v začetku junija, med svojim prvim stikom z mediji po odhodu s položaja, nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel pojasnila, zakaj je na vrhu Nata leta 2008 v Bukarešti nasprotovala hitremu vstopu Ukrajine v zavezništvo.

Dejala je, da je bila »Ukrajina takrat druga država, močno razdeljena na notranjepolitičnem področju.« Poleg tega je Merklova špekulirala, da bi takrat Rusija morda posegla v pospešen sprejem in »to ne bi prineslo nič dobrega«.

Hkrati pa je bila Ukrajina, kot je opozorila Merklova, država pod velikim vplivom lokalnih oligarhov.

Prijatelja: ruski in nekdanji nemški voditelj. Vir: ZAjem zaslona, Telegram

Schröder je presenetil tudi z izjavo, da je »Vladimir Putin pripravljen najti rešitev za konflikt v Ukrajini v pogajanjih z Zahodom«.

Nedavni sporazum o deblokadi ukrajinskega žita, podpisan v Carigradu 22. julija, je razglasil za prvi korak, ki bi lahko v doglednem času pripeljal do premirja in prekinitve ognja.

Zato je pohvalil prizadevanja turškega predsednika Tayyipa Recepa Erdoğana, ki so pripomogla k sklenitvi sporazuma.

Nekdanji nemški kancler je v isti sapi opozoril, da imata Nemčija in Francija kot najpomembnejši državi EU posebno odgovornost, a meni, da si premalo prizadevata za zaustavitev vojne v Ukrajini.

Izpostavil je, da »rusko posredovanje v Ukrajini ocenjuje kot napako ruske vlade«, vendar ne namerava »prekiniti prijateljskih odnosov s Putinom«.

Nato je zastavil retorično vprašanje: »Ali bi prekinitev prijateljstva z ruskim predsednikom komur koli prinesla kaj koristi?«

Več nemških medijev ob objavi novice o vnovičnem (prvič letos se je v Moskvi mudil marca) Schröderjevem obisku pri Putinu poroča, da je to nemške socialiste, njegove strankarske kolege, na čelu s kanclerjem Olafom Scholzem spravilo v zelo slabo voljo.

Spiegel v članku Operacija deložacija piše, da - ker se Putinu noče odreči, se deli SPD-ja zdaj želijo pospešeno znebiti Gerharda Schröderja.

Ker zanje – v vsesplošni vnemi v Evropski uniji po uniformiranosti mnenj o ukrajinski vojni, cenzuri medijev in pregonu drugače mislečih - Schröder, neomajen v svojih stališčih do Rusije in Putina »ostaja nerazumen,« zdaj o usodi njegovega članstva v SPD odloča strankarsko sodišče. Gre za zelo občutljiv postopek, poudarja Spiegel.

Izključitev članov stranke v Nemčiji je zapleten postopek, ki pogosto ne uspe. Schröder je Nemčijo vodil med letoma 1998 in 2005.

Focus piše, da Scholz v resnici zdaj iz ozadja »poravnava račune s Schröderjem,« v ospredje pa je porinil lokalne veljake stranke.

Ti so se v torek sestali, da bi preučili pozive k izključitvi nekdanjega kanclerja Gerharda Schröderja.

Dolgoletne vezi nekdanjega voditelja Nemčije z ruskim energetskim sektorjem in zavračanje, da bi se popolnoma distanciral od predsednika Vladimirja Putina, potem ko je Rusija začela svojo posebno vojaško operacijo v Ukrajini, so položaj nekoč zelo priljubljenega nemškega kanclerja pustile v negotovosti.

Arbitražni odbor levosredinske podružnice Socialnih demokratov v Hannovru je obravnaval 17 vlog članov stranke za izključitev 78-letnika.

Danes so sporočili, da ni pričakovati takojšnje odločitve.

Izključitev članov stranke v Nemčiji je zapleten postopek, ki pogosto ne uspe.

Spomnimo, Schröder je Nemčijo vodil med letoma 1998 in 2005.

Po svoje je človeško, da je zdajšnji kancler nekoliko ljubosumen na svojega strankarskega kolega, pa vendar se je del nemške javnosti posmehnil nečimrnemu Scholzu, ki je sredi tega tedna nenadoma prekinil svoj dopust le zato, da bi si ogledal turbino v Siemensu, saj bi ta morala biti že zdavnaj vrnjena ruskemu Gazpromu, ki je zaradi manjkajoče turbine (Kanada jo je namreč zadrževala pod pretvezo spoštovanja sankcij proti Rusiji) Nemčiji močno zmanjšal dobavo plina prek plinovoda Severni tok 1.

Scholz, po izobrazbi pravnik, specializiran za delovno parvo, je tako v soju žarometov opravil strokovni ogled brezhibnosti turbine za katero Rusi trdijo, da jo nočejo prevzeti, ker dvomijo v kakovost popravila.

Postopanje ob Siemensovi turbini ni bilo nič drugega kot predstava za domačo javnost, Scholzova »demonstracija proti Rusiji – in jasno sporočilo Gerhardu Schröderju,« ki je bil nekoč politični mentor zdajšnjemu kanclerju.

Tako se je aktualna politična številka ena spopadla z nekdanjo nemško politično številko ena, je odbito dogajanje na nemškem političnem odru v času, ko se država spopada z energetsko revščino in draginjo, komentiral berlinski tednik.

Znimivo je, da tuji mediji - ne glede na politične razprtije v največji vladni stranki v Nemčiji - poročajo, da ruski mediji »špekulirajo«, da je nekdanji nemški kancler v Moskvo pripotoval dejansko kot odposlanec nemške vlade (kar uradni Berlin sicer zanika), da bi se pogovarjal o energetskih težavah in novih dobavah ruskega plina Nemčiji.

Dobro obveščeni moskovski časnik Komersant na primer navaja, da je Gerhard Schröder »več dni prebil v Moskvi na pogajanjih o dobavi energije iz Rusije v Nemčijo«.

Nekdanji nemški kancler se je - tako ruski viri - zavzel predvsem za odprtje plinovoda Severni tok 2, ki je že zdavnaj pripravljen za uporabo.

Gre za plinovod, vreden več kot deset milijard dolarjev, ki ga je Berlin po nareku iz Washingtona pod različnimi pretvezami blokiral konec leta 2021, torej že pred rusko agresijo na Ukrajino. Poleg tega je Rusija nedavno zmanjšala pretok plina po plinovodu Severni tok 1, kar je v nekaterih poslovnih krogih v Berlinu povzročilo zaskrbljenost in napovedi o drastičnem varčevanju z energijo v tej državi, da to zimo ne bi imeli težav z ogrevanjem, pa tudi s poslovanjem in delom nemških tovarn.

Politike pa v tem primeru skrbi predvsem nevarnost izbruha socialnih nemirov.

Medtem ko se nemška vlada poskuša izviti iz gospodarskih težav, ki jo pestijo zaradi sankcij proti Rusiji, saj so se ji vrnile kot bumerang, se mnogi sprašujejo, kaj na vse to poreče ruski predsednik?

Razen, da zdaj najbrž že težko pestuje tigra, ki ga je leta 2008 dobil za rojstni dan, je to nenavadno darilo v povodu konfrontacije med ZDA in Kitajsko zaradi obiska predsednice predstavniškega doma Nancy Pelosi v Tajpeju, spomnilo tudi na prigodo iz leta 2019, ko je Putin spregovoril na Mednarodnem gospodarskem forumu v Sankt Peterburgu.

Putin je tedaj dialog med ZDA in Kitajsko in na vprašanje o mestu Rusije v trgovinski vojni med ZDA in Kitajsko orisal z navajanjem - kitajskega pregovora o boju s tigri.

Ni dvoma, da se Putinov komentar trenutnega dogajanja v Južno kitajskem morju, ki lahko pripelje do tretje svetovne vojne zaradi kaosa, ki ga je na Tajvanu pustila za seboj ena najvišjih uradnic Združenih držav, ne bi prav veliko razlikoval.

Putin se je namreč skozi smeh spomnil stare kitajske modrosti: »Kitajci imajo dober pregovor - ko se tigri borijo v dolini, pametna opica sedi in gleda, kako se bo končalo.«

Delite članek