REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Simbolika: Planerka vojn in uničenja umrla na predvečer obletnice NATO bombardiranja Srbije

Simbolika: Planerka vojn in uničenja umrla na predvečer obletnice NATO bombardiranja SrbijeMadeleine Albright: Zanjo je bila smrt 500.000 otrok v Iraku zaradi sankcij ZDA 'cena, ki jo je vredno plačati'. Vir: Twitter

V ZDA je v 84. letu umrla Madeleine Albright, zunanja ministrica v vladi Billa Clintona.

Umrla je nekdanja ameriška državna sekretarka Madeleine Albright, ki je dejala, da je smrt 500.000 otrok v Iraku zaradi sankcij ZDA 'cena, ki jo je vredno plačati'.

V evropskih državah in ZDA so ob njeni smrti številni politiki izrazili svoje sožalje in poudarjali njene zasluge.

Njena družina je rekla, da je umrla zaradi raka.

»Z zlomljenim srcem sporočamo, da je danes umrla dr. Madeleine K. Albright, 64. državna sekretarka in prva ženska na tem položaju. Izgubili smo ljubljeno mamo, babico, sestro, teto in prijateljico« je sporočila družina.

Toda v Srbiji in vsaj dobrem delu Črne gore, slabi polovici Bosne in Hercegovine, v Rusiji, Iraku, na Kitajskem in še marsikje drugje ni ostala dobro zapisana.

Bila je namreč ena največjih zagovornic bombardiranja Srbije in Črne gore leta 1999, napad vseh članic zveze NATO na tedanjo ZRJ pa je opravičevala s »humanitarnimi« razlogi.

Mnogi so bili celo v Združenih državah presenečeni nad to surovostjo, zato so vojno iz leta 1999 poimenovali »Madeleinina vojna.«

Madeleine Albright
Z Billom Clintonom. Vir: Twitter

Igrala je tudi ključno vlogo v pogajanjih o Kosovu in Metohiji v Rambouilletu leta 1999.

»Madeleine Albright, ameriška državna sekretarka, ideologinja bombardiranja Beograda. Umrla je včeraj, na predvečer obletnice svojih balkanskih dosežkov.«

Nato je pogajanja tako rekoč čez noč prekinila, Albancem obljubila referendum čez tri leta in slavni aneks B Srbom, za katerega so tuji politiki govorili, da je predvideval okupacijski status ZR Jugoslavije.

Poleg tega je bila največja zagovornica neodvisnosti Kosova, zato je pred dvema letoma dobila doprsni kip v Prištini.

»Madeleine Albright, ameriška državna sekretarka, ideologinja bombardiranja Beograda. Umrla je včeraj, na predvečer obletnice svojih balkanskih dosežkov«, je Maria Zaharova, tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva zapisala v Telegramu.

Pojasnila je, da zapuščina Albrightove ni samo bombardiranje Srbov, in spomnila na pošastno izjavo nekdanje ameriške državne sekretarke o iraških otrocih, ki so umrli zaradi sankcij.

V oddaji CBS 60 Minutes 12. maja 1996 je voditeljica Leslie Stall namreč vprašala Madeleine Albright: »Slišali smo, da je več kot pol milijona otrok umrlo zaradi sankcij proti Iraku. Več kot v Hirošimi. Ali se vam zdi to upravičeno?«

Madeleine Albright je nato odgovorila: »Mislim, da je to zelo težka izbira. A menimo, da je upravičena.«

Zaharova je v zvezi s tem vprašala, ali je bila Madeleine Albright tarča kakršnih koli sankcij za vse, kar je storila.

»Niti ene. Na Kosovu so ji postavili le spomenik za poboje Srbov. Otvoritvene slovesnosti se je udeležil kosovski predsednik Hashim Thaci. Nekdanji terenski poveljnik 'Osvobodilne vojske Kosova', ki je trgovala z organi pobitih Srbov. Da razumemo, proti komu se borimo na tem svetu,« je dejala Zaharova.

Zaharova in Albrightova
Zaharova o zapuščini Albrightove. Vir: Twitter

V Srbiji Albrightovi najbolj zamerijo predvsem dejstvo, da so je Srbi skupaj z njeno družino med drugo svetovno vojno rešili, ona pa jim je vrnila - z bombardiranjem.

Kaj si o njej mislijo Srbi in še mnogi po svetu, ki so bili deležni izvoza ameriške humanosti in demokracije, najbolje pokažejo komentarji in slike na družbenih omrežjih.

In to kljub temu, da je svoje otroštvo preživela v Beogradu v druženju s Srbi, od katerih je eden njihovo družino rešil pred nacisti.

Madeleine Albright se je namreč rodila 15. maja 1937 v Pragi kot Marija Jana Korbel.

V Pragi je preživela le nekaj tednov, nato pa je prvo leto svojega življenja, pred drugo svetovno vojno, preživela v glavnem mestu tedanje Jugoslavije, zaradi očeta Josefa Korbela, ki je bil tiskovni ataše na češkoslovaškem veleposlaništvu v Beogradu.

Njeni starši so se zaljubili v Beograd in se poskušali naučiti jezika, da bi lahko komunicirali z ljudmi, Josef pa je bil pristaš jugoslovanske demokratične opozicije, ki je nasprotovala monarhiji.

Josef in njegova soproga Ana sta se največ družila z Vladimirjem Ribnikarjem, Slovencem in založnikom časnika »Politika«, čigar žena Jara je bila Čehinja, njuni otroki pa so se družili tudi Madeline.

Prav Ribnikarjeva je rešila življenje njeni družini, ko je bil njen oče leta 1939 povabljen, da se vrne v Prago, čeprav so Nemci kot tarčo že opredelili Češkoslovaško.

Kot velikega Hitlerjevega nasprotnika bi Josefa in njegovo družino zelo verjetno aretirali, če bi se tja vrnili, zato je moral priti v London. Kot je v svoji avtobiografiji zapisala sama Albrightova, je takrat poklical na pomoč prijatelja Ribnikarja, ki je celotni družini priskrbel vize za Združeno kraljestvo.

Ribnikar je Britancem poslal dokumente, češ da je Korbel dopisnik dveh jugoslovanskih revij in da ima nalogo poročati iz Združenega kraljestva.

Tako je družina Korbel deset dni po tem, ko so nacisti že zasedli Češkoslovaško, čez Jugoslavijo in Grčijo prišla do Velike Britanije.

V času svojega mandata je bistveno povečala vpliv ameriške politike v Bosni in Hercegovini ter na Bližnjem vzhodu.

Po vojni je Josef Korbel postal veleposlanik v Beogradu.

Leta 1948 se je z družino preselila v Ameriko, kjer je končala srednjo šolo v Denverju, kasneje pa je študirala politologijo na Wellesley College v Massachusettsu.

Ameriška državljanka je postala leta 1957.

Po diplomi maja 1959 se je poročila z novinarjem iz Chicaga Josephom Albrightom, s katerim imata tri hčerke.

Od leta 1976 do 1978 je delala kot glavna pomočnica za zakonodajne zadeve ameriškega senatorja Edmunda Maskeyja.

Od leta 1978 do 1981 je bila Albrightova kot uslužbenka Bele hiše in Sveta za nacionalno varnost pomemben uradnik v Carterjevi administraciji.

Madeleine Albright je postala prva državna sekretarka leta 1997 in v času svojega mandata najvišje uvrščena ženska v zgodovini ZDA.

V času svojega mandata je bistveno povečala vpliv ameriške politike v Bosni in Hercegovini ter na Bližnjem vzhodu.

Zaradi svoje opazne protisrbske naravnanosti in vloge, ki jo je imela pri artikulaciji ameriške politike med vojno na Balkanu, zlasti na Kosovu in v Bosni, si je prislužila jezo in zaničevanje številnih Srbov v nekdanji Jugoslaviji.

Kot je v svojih spominih zapisal Colin Powell, je Albrightova svoj odnos do uporabe vojske pojasnila z besedami: »Kaj je namen imeti tako superiorno vojaško silo, če je ne moremo uporabiti (v vojni)?«

In zato je vzpodbujala uporabo vojaške sile tudi v Evropi – v Bosni in Srbiji, s tem pa je tlakovala pot tudi za vse poznejše vojne, od Iraka do današnje Ukrajine.

Ko so jo študentje leta 1998 vprašali, zakaj ZDA bombardirajo Irak, istočasno pa prodajajo orožje Izraelcem, ki z njim pobijajo Palestince, je nič hudega študente obtožila, da podpirajo Sadama Huseina. 

Kaj si o njej mislijo Srbi in še mnogi po svetu, ki so bili deležni izvoza ameriške humanosti in demokracije, najbolje pokažejo komentarji in slike na družbenih omrežjih.

Čeprav bi se ob smrti moralo o pokojnikih govoriti le najboljše, je v Srbiji ob njeni smrti zavladalo pravo veselje.

Vse o tem, kako bo tudi zapisana v zgodovini v tem delu sveta, pa pove naslov ene od knjig vodje srbske radikalne stranke Vojislava Šešlja z naslovom »Krvave ručerde Madlen Olbrajt« oziroma »Krvave roke Madeleine Albright.«

In danes je jasno: Njena politika je res uspešno zrušila varnostno arhitekturo Evrope, ki nas je zdaj pripeljala na prag tretje svetovne vojne.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke