Satirik Jan Böhmermann v Nemčiji odpravil žalitev »veličanstva« - ki v Sloveniji še obstaja

Leto 2018 bo, vsaj v Nemčiji, kot meni Martin Muno v DW, »slabo za predsednike toda dobro za ljudi.« Vsaj v Nemčiji. Nemčija je namreč s prvim januarjem letos odpravila člen kazenskega zakonika, ki je omogočal pregon kritikov različnih državnikov zaradi »žalitev.« Člen 103 nemškega kazenskega zakonika, popularno imenovan »žalitev veličanstva«, je bil sicer »ostanek starih časov« in je v popolnem nasprotju s prakso Evropskega sodišča za človekove pravice, zato je res neverjetno, da se e obdržal tako dolgo.

Vendar so njegov obstoj nekateri dobro izkoristili – na primer turški predsednik Tayyip Erdogan, ki je s pomočjo najetih odvetnikov celo v Nemčiji preganjal komika, ki si je drznil ponorčevati iz njegove avtoritarne politike. Omenjeni člen 103 nemškega kazenskega zakonika je določal kazni za »žalitve tujih organizacij in predstavnikov tujih držav.«

Utemeljen je bil na starem zakoniku iz leta 1871, ki je opredeljeval »žalitev veličanstva.« Obsojeni so bili lahko kaznovani z zaporom do pet let zapora, če pa so storili isto dejanje v razmerju do »navadnega državljana«, pa bi bili lahko obsojeni le z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta. Pravniki v Nemčiji so dolgo časa opozarjali, da je takšna ureditev diskriminatorna in neevropska.

Zaporna kazen za satirika - zaradi žalitev Erdogana

Sodu pa je izbilo dno ravnanje turškega predsednika Tayyipa Erdogana, ki se je odločil za pregon nemškega komika Jana Böhmermanna. Javno je namreč marca leta 2016 prebral satirično pesmico na račun predsednika Turčije, ki se je ob tem čutil užaljenega. Že pred tem si je Erdogana privoščil tudi z videom. Pregon satirika je sprožil veliko javnih razprav, proti pregonu komika pa je bila tudi nemška Socialdemokratska stranka, koalicijska partnerica vodilne krščansko-demokratske stranke.

Isti člen so v preteklosti v Nemčiji uporabili tudi proti aktivistki FEMEN-a, ki je z napisom »J***  se diktator!« stekla proti predsedniku Putinu na Hannoverskem  sejmu leta 2013 in tudi deset let prej, ko je nek mesar v Marburgu tedanjega predsednika ZDA Georga W. Busha označil za »pravega norca« ter očitno za »krvožejnega« zaradi vojne v Iraku. Četrtega aprila leta 2015 je bil z zaporno kaznijo kaznovan celo novinar, ki je »lajkal« satiro na račun Erdogana, kar je izzvalo tudi odziv ameriškega komika Johna Oliverja.

Ko je pregon svojega kritika v Nemčiji zahteval turški predsednik, je nemška vlada to dovolila, vendar se je zaradi dovoljenja, da lahko turški predsednik Erdogan v Nemčiji zaradi "žalitve" preganja nemškega komika Jana Böhmermanna, znašla v središču polemike. Kar ni nenavadno, kajti takšen pregon bi bil v skladu z sodbami Evropskega sodišča za človekove pravice najverjetneje tudi neuspešen in nedovoljen, saj je v demokratičnih državah za javne osebnosti, med katere nedvomno spadajo tudi politiki, dovoljena zelo ostra kritika in tudi uporaba besed, ki "šokirajo" ali "vznemirjajo" javnost.

Tudi slovensko Ustavno sodišče je enako kot Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) v svojih odločbah že večkrat poudarilo izjemen pomen svobode izražanja za zagotavljanje demokratične razprave. Prav zato so s svobodo izražanja varovane tudi trditve in mnenja, ki žalijo, šokirajo ali vznemirjajo.

V okviru pravice do svobode izražanja pa ima prav svoboda tiska posebej pomembno vlogo, saj pomaga vzpostavljati in oblikovati nepristransko informirano javnost. Široke meje svobode tiska so eden od temeljev sodobne demokratične družbe, še zlasti, ko gre za poročanje o temah, pri katerih je podan splošni interes javnosti po informiranju. Prav zato je ESČP v primerih, ko gre za politične govore ali razprave v javnem interesu, izrazito nenaklonjeno omejitvam svobode govora. Novinarska in umetniška svoboda v takšnem primeru lahko vključujeta določeno stopnjo pretiravanja ali celo provokacije.

Prav to pa je bil tudi namen komika, ki je v predelavi znane pesmi in z novim besedilom opozarjal na hude kršitve človekovih pravic v Turčiji ter na odgovornost turškega predsednika za njih. Angleški prevod njegove lirične pesmice v nemščini je tukaj. Na televiziji ZDF je namreč s pesmico ilustriral to, kar naj bi bilo "prepovedano v Nemčiji". Turškega voditelja je opisal kot "neumnega, bojazljivega in zategnjenega", ko pa so njegov video umaknili z interneta, je komedijant dejal, da so televizijci "končno demonstrirali meje satire v Nemčiji." Da bi pokazal, kaj se v Nemčiji "ne sme" početi je Erdogana označil kot človeka ki "pretepa deklice" in pri tem nosi "gumijasto masko", ki ima rad "spolne odnose s kozami" ter "zatira manjšine, brca Kurde, pretepa kristjane in gleda otroško pornografijo." V pesmi je še veliko podobnih izrazov.

Po drugi strani Böhmermann vztraja, da je pesem napisal kot odgovor na represijo turškega predsednika. Pesem z naslovom “Erdowie, Erdowo, Erdogan" kritizira sodelovanje EU zaradi koncesij turškemu režimu. "Bodite prijazni z njim, ker on drži vse karte v rokah. Dajte mu vaš denar in zgradil vam bo begunski šotor. Svoboda medijev mu dviguje pritisk. S solzivcem in vodnimi topovi jaha skozi noč. Je za enake pravice žensk - da so vse pretepene enako," je zapisano v "prepovedanih" verzih, medtem ko slika prikazuje primere napadov na novinarje in pretepanje žensk 8. marca s strani turških policistov. Po podatkih časnika Cumhurriyet v Turčiji trenutno poteka kar 1845 aktivnih postopkov zoper državljane, obtožene žalitev predsednika, katerega mandat se je pričel leta 2014.

V Nemčiji člen iz 19. stoletja odpravljen - v Sloveniji pa veljaven

Nato je sodišče v Hamburgu (in to samo dva meseca od dogodka!) na prvi stopnji že presodilo, da lahko nemški komik v prihodnje javno recitira samo 6 od 24 verzov, saj naj bi bili ostali "žaljivi". Šest vrstic, ki jih je sodišče dovolilo recitirati pa govorijo o turški represiji nad Kurdi. V primeru, če se Böhmermann ne bi uklonil volji sodišča, naj bi ga čakala denarna kazen v višini 250 000 evrov ali šest mesecev zapora. Christian Schertz, odvetnik nemškega komika je sodbo ocenil kot "napačno" in vztrajal, da se s takšno sodbo omejuje "umetniška svoboda" njegovega klienta. Sodišče po drugi strani ocenjuje, da je pravilno pretehtalo pomen umetniške svobode v razmerju do osebnostnih pravic Erdogana. Satirik in Erdogan sta se zoper sodbo pritožila. Turški predsednik želi prepoved še zadnjih šestih "dovoljenih" vrstic pesmi, satirik pa je prepričan, da je prepoved nezakonita. Tožilstvo je medtem že leta 2016 odstopilo od kazenskega pregona Böhmermanna. 

V Nemčiji so kanclerko Angelo Merkel mediji tudi osebno obtožili, da je posredno kriva za takšno odločitev nemških sodišč, saj je nemška vlada ne samo izrecno dovolila pregon komika, pač pa je Angela Merkel turškemu predsedniku vlade v odstopu Ahmetu Davutoğluju tudi dejala, da je satirična pesem "namerno žaljiva". Prav to pa bi javnost lahko razumela kot prejudiciranje primera. Pozneje je Angela Merkel sicer dejala, da je bil ta njen komentar "napaka". Prav tako je napovedala, da bo nemška vlada v bližnji prihodnosti spremenila sporen člen zakona in ga do leta 2018 izbrisala iz kazenskega zakonika. To se je tudi zgodilo in julija lani je nemški parlament sporni člen zakona z letošnjim januarjem odpravil.

Zanimivo je, da poznamo v Sloveniji zelo podobno ureditev. Čeprav se slovenska zakonodaja pogosto zgleduje po nemški pa v Sloveniji zelo podobnega člena – še vedno nismo odpravili. Sicer pa posebnega kaznivega dejanja ali strožje sankcije za funkcionarje ali politike ni. Slovenski kazenski zakonik namreč pozna poleg »sramotitve Republike Slovenije« (163. člen KZ-1), ki posebej določa kaznivost razžalitve predsednika republike v zvezi z opravljanjem njegovih nalog (storilec se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do enega leta). Zakon pozna tudi varovanje voditeljev tuje države in diplomatskih predstavnikov tuje države. Vse to je zapisano v poglavju  »Sramotitev tuje države ali mednarodne organizacije« (164. člen KZ-1). V zadnjem primeru se pregon sicer začne le z dovoljenjem ministra za pravosodje. Vendar ta varovalka ne pomeni veliko in tudi v Sloveniji bi tuji politiki lahko, na podoben način kot v Nemčiji do letošnjega januarja, zahtevali svojo zaščito – pa čeprav je to v resnici v nasprotju z evropskim pravnim redom.