REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Ruske enote zajele vsaj 20-krat več vojakov kot ukrajinske, v Rusiji razmišljajo celo o »odkupu« svojih ujetnikov!

Ruske enote zajele vsaj 20-krat več vojakov kot ukrajinske, v Rusiji razmišljajo celo o »odkupu« svojih ujetnikov!Ukrajinski ujetniki. Vir: Yandex, X, posnetek zaslona

Vdaje ukrajinskih vojakov so v zadnjem času vse pogostejše.

Pred dnevi se je tako po dolgotrajnih bojnih operacijah na območju ruske specialne vojaške operacije (SVO) v polni sestavi predal cel vod ukrajinske vojske.

Množična predaja kijevskih varnostnih sil je postala znana iz objave Telegram kanala »Arhangel specnaza.«

Avtorji objave so predstavili posnetke več deset sovražnih vojakov z rumenimi trakovi na uniformah.

Med vojaki, ki so se predali, so bili tudi ranjenci.

Pomagali so jim kolegi, ki so preživeli bitke.

»Še eno polnjenje menjalnega sklada,« pravi komentar v objavi kanala, nato pa: »Med njimi so ideološki, pa mobiliziranci, ki so bili še pred enim tednom doma, pa so jih stlačili v avto in odpeljali v zakol, pa vse sorte. Toda vsi skupaj so sprejeli eno in edino pravilno odločitev - predati se našim enotam in ne nadaljevati nepremišljenega umiranja za režim Ze (Zelenskega, op. V. K.). Kot vidite, se jim nihče ne posmehuje, ranjencem pomagajo, vse je mirno.«

Po prvih podatkih se je predal cel vod, to je, približno šestdeset sovražnih borcev.

Po prvih podatkih se je predal cel vod, to je, približno šestdeset sovražnih borcev.

Na katerem delu fronte so se vojaki ukrajinske vojske predali kot cel vod, vojaški dopisniki niso navedli, je za Južni federalni spletni portal zapisala Jelena Bistrova.

V prvi polovici oktobra je postalo znano, da je v ukrajinskem ujetništvu približno 500 ruskih vojakov, kot je takrat povedal vodja Donecke ljudske republike (DNR) Denis Pušilin v ruski oddaji Solovjov Live.

»Številka je približna, ker je zelo težko najti potrditev,« je dodal.

Eden od ukrajinskih ujetnikov - porisan s svojimi idolo...
Eden od ukrajinskih ujetnikov - porisan s svojimi idoli... Vir: Posnetek zaslona, X

Medtem pa je bilo po besedah obrambnega ministra Ruske federacije Sergeja Šojguja že junija 2022 v ruskem ujetništvu 6489 vojakov ukrajinskih oboroženih sil. Samo v Mariupolu se jih je vdalo približno 4.000.

Že junija 2022 je bilo v ruskem ujetništvu 6489 vojakov ukrajinskih oboroženih sil. Samo v Mariupolu se jih je vdalo približno 4.000.

Število pa ves čas narašča.

Primeri predaje in prostovoljnega prebega na rusko stran med ukrajinskimi vojaki so v zadnjem času postali redni.

Precejšen del ujetih pripadnikov oboroženih sil Ukrajine se noče vrniti domov, ker bi jih lahko znova poslali na fronto.

V takšni situaciji je menjava »vsi za vse« nemogoča, je zapisal Dmitrij Rodionov v ruski Svobodni presi (SP) v gradivu, ki sta ga komentirala Aleksander Dimitrijevski in Sergej Kulik.

Zavodi za prestajanje kazni zapora v Donbasu so zaradi vse večjega števila ukrajinskih zapornikov že napolnjeni.

Podatki o njihovem številu se razlikujejo glede na vir: ukrajinska stran je še oktobra navajala, da njihovo število ne presega dva tisoč, po ruskih virih pa je že takrat število ukrajinskih vojakov, ki so se predali, preseglo 10 tisoč.

Po oktobrskih ocenah zahodnih vojaških analitikov znaša število ukrajinskih vojnih ujetnikov celo od 20 do 25 tisoč!

Znani ruski vojaški dopisnik, poročevalec Vseruske državne televizijske in radijske družbe (VGTRK) Aleksander Sladkov ocenjuje število ukrajinskih ujetnikov v celotnem obdobju posebne operacije v Ukrajini na 11 tisoč.

Po besedah Pušilina ukrajinska stran noče posredovati informacij o identiteti ujetnikov, zaradi česar jih je težko najti. Ruske vojne ujetnike zadržujejo daleč od frontne črte, v taboriščih v zahodni Ukrajini, v regiji Lvov.

Po oktobrskih ocenah zahodnih vojaških analitikov znaša število ukrajinskih vojnih ujetnikov celo od 20 do 25 tisoč!

Če to drži, so ruske enote zajele vsaj 40-krat več ujetnikov kot ukrajinske oborožene sile!

Kakorkoli, »razmerje med številom ujetnikov, ki so jih strani zajele, govori veliko,« ugotavlja zgodovinar, publicist in stalni strokovnjak Izborskega kluba Aleksander Dimitrijevski.

Če je rusko vojaško osebje najpogosteje zajeto ravno zaradi prevladujočih okoliščin, ne pa po lastni volji, potem je pomembna množica ukrajinskih ujetnikov tistih, ki so se prostovoljno predali.

Vsi poznajo razliko v odnosu do vojnih ujetnikov.

Če jih ukrajinska stran podvrže neusmiljenemu ustrahovanju, pa medtem pogoji njihovega bivanja v ruskem ujetništvu izpolnjujejo vse mednarodne zahteve, trdita komentatorja gradiva, Aleksander Dimitrijevski in Sergej Kulik v SP.

Poleg tega je prostovoljna predaja ukrajinskega vojaškega osebja predvsem posledica prisilne mobilizacije in nezmožnosti zakonitega zapuščanja države, medtem ko je odstotek motiviranih ljudi na ruski strani nekajkrat višji.

In spet, stran, ki izvaja manj uspešne vojaške operacije, izgubi veliko več ujetnikov. Veliko ukrajinskih ujetnikov se ne želi vrniti v Ukrajino. Kaj storiti z njimi?

»Pravica vojnega ujetnika je, da se vrne ali ne. Mednarodne konvencije omogočajo ujetnikom ne le repatriacijo, temveč tudi, da po koncu vojne ostanejo v državi ujetništva kot svobodni ljudje ali pa odpotujejo v katero koli drugo državo, ki jih sprejme. Če se izmenjava izvaja po formuli 'vsi za vse', to pomeni, da so predmet zamenjave vsi vojni ujetniki, ki so identificirani in so se strinjali z izmenjavo«, je zapisal Dmitrij Rodionov v SP.

Usoda tistih, ki nočejo sodelovati v izmenjavi, se odloča glede na okoliščine in dogovore: bodisi jih zadržijo do konca sovražnosti bodisi jim dovolijo potovanje v tretje države.

Kakor koli že, po koncu vojne ima vsak ujetnik pravico odločati o svoji usodi po lastni presoji in volja teh ljudi se običajno upošteva.

Blokada Azovstala
Blokada Azovstala. Vir: Posnetek zaslona, X

»Morda je v ujetništvu celo manj naših vojaških pripadnikov, kot pravi Pušilin,« se sprašuje krimski novinar Sergej Kulik.

»Pozorno sem poslušal ta intervju. Če smo natančni, je Denis Vladimirovič povedal naslednje: 'V ukrajinskem ujetništvu je približno 500 ljudi, številka je približna, ker je zelo težko najti potrditev. Če je bilo prej to delo organizirano, smo si izmenjevali informacije, zdaj Ukrajina tega ne potrebuje.' Dejansko je v razmerah, ko se kijevski režim izogiba vsem humanitarnim stikom, težko razumeti: ali je naš vojak v taborišču za vojne ujetnike ali so ga takoj mučili, ali pa je vojak, ki je vedel za živalsko okrutnost ukrajinskih oboroženih sil, raje umrl, kot da bi se vdal. Vem, da veliko ruskih častnikov nosi s seboj granato za takšen primer,« ocenjuje Sergej Kulik.

Vojaško osebje, ki se nahaja na nasprotnih straneh črte bojnega stika, se v tem oboroženem spopadu razlikuje po motivaciji. Veliko ljudi v ukrajinskih oboroženih silah raje obupa, zlasti v zadnjem času.

Navsezadnje ima neizurjeni ukrajinski kmet, ujet v rodni vasi in takoj vržen v krvavi mlin za meso, zanemarljive možnosti preživetja na bojišču.

Še posebej, če ti od zgoraj na glavo letijo poldrugo tono težke bombe.

Ljudje se zanašajo na, prvič, instinkt samoohranitve, in drugič, ko vidijo nesmiselnost oboroženega odpora, so pripravljeni položiti orožje.

Še več, od sredine poletja lani je rusko vojaško poveljstvo dodelilo določeno radijsko frekvenca za tiste, ki se želijo predati: če se nočete bojevati, se uglasite z njo, pokličite Volgo, se z rusko stranjo pogajajte o predaji in greste naprej, v ujetništvo.

To zadnje čase aktivno izkoriščajo vojaki ukrajinskih oboroženih sil, ki izobešajo bele zastave.

Vojaški vir ruske tiskovne agencije TASS je poročal, da je samo v dveh mesecih in pol od avgusta do oktobra 2023 to možnost izkoristilo približno 10 tisoč ukrajinskih vojakov in častnikov. In to so tri brigade.

Še več, predajali se niso le z osebnim orožjem, ampak so s seboj prinesli tudi minomete in celo bojna vozila pehote. V več primerih so tisti, ki so se vdali, ustrelili svoje kolege, prepričane privržence nacističnega vojnega zločinca Stepana Bandere, ki so jih skušali ustaviti.

Ameriški novinar Clayton Morris, šokiran nad številnimi videoposnetki predaje ukrajinskih oboroženih sil, je domneval, da se vojaki množično predajajo zaradi izjemno krutega ravnanja ukrajinskega poveljstva z njihovimi podrejenimi in zaradi humanega ravnanja z ujetniki v Rusiji in to kljub temu, da kijevska propaganda ustrahuje mobilizirance z govorjenjem, da bodo v ujetništvu v najboljšem primeru kastrirani, v najslabšem pa ustreljeni.

Toda takšne bajke lahko vzbujajo strah le pri mladini, obsedeni z banderovsko propagando, in ne pri 50-letnikih, ki se še spominjajo skupnega življenja v eni državi, ki so bili vzgojeni v skupnem kulturnem prostoru in iz prve roke vedo, kaj je Rusija.

Kako rešiti ujete ruske vojake, se sprašujejo v SP in nadaljujejo, da se zdi, da si Ukrajina ne prizadeva za to.

V informacijskem prostoru se ni pojavilo več novic o menjavi.

Ukrajinski predsednik Vladimir Zelenski ne potrebuje teh ljudi iz ukrajinskih vasi in delavskega obrobja.

A če bi ujeli ikonične osebnosti, ukrajinske generale, tuje plačance, javnomnenjske voditelje ali voditelje nacionalističnih tolp, bi bil banderovski režim bolj ustrežljiv, razmišljajo v ruskem mediju.

SP poroča, da se nekateri ukrajinski zaporniki nočejo vrniti v Ukrajino.

Sprašujejo se, če je teh veliko in kako to vpliva na proces?

Tisti, ki so se odločili za prostovoljno predajo, se dobro zavedajo, da jih v Ukrajini čaka sodba in spet fronta, tam pa - neizogibna smrt.

Zato nimamo (Rusi) moralne pravice izročati takšne ujetnike.

To ne bo vplivalo na proces - ruski »menjalni sklad« je že zelo velik, ocenjuje SP in sprašuje, katere druge možnosti obstajajo še poleg menjave?

»Obstaja še en način za rešitev težave, na primer odkupnina.

Navsezadnje ukrajinski režim ni samo banderovski, ampak tudi kleptokratski, ki ne zamudi priložnosti, da bi izkoristil vse, kar lahko.

Več kot enkrat so bila poročila o kijevskih vojakih, ki so od žena in mater ujetih ruskih vojakov zahtevali denar, v povprečju 5000 dolarjev,« ocenjuje Svobodna presa.

»Ta praksa se ni rodila danes.

V letih 2014–2015 so uporniki Donbasa prek posrednikov odkupili svoje tovariše za 10 tisoč dolarjev. Poleg tega je bilo treba, kot so povedali, vse narediti hitro, da se ne bi razvedelo.

Če je bil ujet upornik že premeščen v ukrajinsko varnostno službo SBU, se je tarifa znatno povečala. Zato je eden od udeležencev debate v SP menil, da bi moralo rusko ministrstvo za obrambo aktivno izkoristiti pohlep ukrajinskih militantov in dodal: 'Nimamo pravice zapustiti svojih v težavah',« sklene Svobodna presa.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek