Rusija preigravala načrte za invazijo na severno in zahodno Evropo

Septembra smo poročali o ruskih vojaških vajah na skrajno zahodnem delu Ruske federacije, tik ob baltskih republikah in Poljski. Vaje, ki so potekale pod imenom Zapad 2017 (oz. Zahod 2017), naj bi bile obrambne narave, a zdaj dve zahodni obveščevalni agenciji razkrivata pravi namen vaje.

Po prepričanju zahodnih obveščevalcev so Rusi preigravali načrte za obsežno invazijo na države severne in zahodne Evrope, tako tistih ki so članice zveze Nato ter nevtralnih. 

Istočasni in nepričakovani napadi

Vaja je istočasno obsegala na treh območjih: na skrajnem severozahodu Ruske federacije v Murmansku, v ruski eksklavi Kaliningrad ter na obsežnem območju Rusije in Belorusije, ki je segalo vse od nevtralne Finske na severu do Ukrajine na jugu.

Ruske sile v Murmansku naj bi tako napadle sever Finske in vdrle v skrajni vzhod Norveške. Finska bi bila deležna napada še na jug države, medtem ko bi bile baltske republike (Estonija, Latvija, Litva, hkrati napadene tako iz zahoda Rusije ter beloruskega ozemlja. Iz Kaliningrada bi ruske kopenske sile prodrle v dveh smereh: proti osrednji Poljski ter proti severu Nemčije. Prav tako bi ruske kopenske sile izvedle izkrcanje na nevtralno Švedsko. Nemčija, Nizozemska in Danska bi bile tudi cilj ruskih strateških bombnikov, ki bi obleteli Skandinavski polotok in tako presenetili evropske oborožene sile.

S tem istočasnih napadom bi presenetili branilce in pod ruski nadzor spravili ozemlja, ki so včasih bila (deloma) že pod nadzorom Sovjetske zveze: Finska, vse tri baltske republike, deli Švedske, Poljske in Nemčije. 

Nenadni napad bi bil na začetku usmerjen tudi v uničenje letališč in pristanišč, s čimer bi napadeno evropsko ozemlje odrezali od preostalih članic zveze Nato in tako preprečili prihod prvih okrepitev. 

Opozorilo Natu

Med samo vajo so tako zahodni vojaški opazovalci lahko dva dni spremljali lete ruskih vojaških letal (poleg strateških bombnikov in spremljajočih lovskih letal še letečih tankerjev) preko Severnega morja in mimo Nemčije ter Nizozemske. V primeru vojne bi slednji napadli letališča, pomorska oporišča in električno omrežje, »s čimer bi šokirali države in povzročili, da bi prebivalstvo zahtevalo od svojih vlad, da bi zaprosili za mir,« še navajajo viri znotraj zahodnih obveščevalnih agencij.

Zahodni obveščevalci domnevajo, da je bil glavni namen vaje predvsem opozoriti zahodne države (članice Nato), da so ruske vojaške sile zmožne prodreti v osrčje (zahodne) Evrope. Tam je zračna obramba neprimerno slabša od zračne obrambe vzhodnoevropskih članic Nata (in EU), ki so najbližje Ruski federaciji. 

Ruske vojaške vaje, ki so bila najobsežnejše in potekajo vsake štiri leta, so poleg kopenskega in zračnega dela imele tudi pomorski del. Ruska vojna mornarica je tako izvajala protipodmorniške vaje in zračnoobrambne vaje na Baltiku. Tu so vadili tudi odziv ruskih enot v primeru napada zahodnih letal, ladij kot tudi pomorskih specialcev. 

Načrt vaje je predvideval, da bi istočasno s članicami zveze Nato napadli tudi nevtralni državi (Švedsko in Finsko), ker so ruski strategi prepričani, da slednji v primeru napada na zahodne države ne bi ostali na obrobju in bi se vključili v obrambo pred rusko agresijo.

Brez tujih opazovalcev

V sklopu vaje je sodelovalo okoli 12.700 vojakov na območju Belorusije, nadaljnjih 12.000 na področju Sankt Peterburga in Pskova (pri meji z Estonijo) ter dodatnih 10.000 na polotoku Kola. Skupaj s pripadniki vojne mornarice, vojaškega letalstva in nacionalne garde ter drugih organizacij pa je v letošnji vaji sodelovalo več kot 120.000 oseb.

Rusija je že v času vaje zatrdila, da je v skladu z mednarodnimi sporazumi zagotovila prisotnost tujih vojaških atašejev ter da je posredovala izčrpne informacije o poteku vaj. A zveza Nato je to zavrnila rekoč, da so se lahko povabljeni gostje udeležili ogleda le določenih delov vaje in da vojaški opazovalci niso imeli dostopa do vseh elementov vaje ter sodelujočih enot.

Grožnja vzhodnim zaveznicam

Namestnica predsednika poljske vlade Beata Szydlo je že izrazila zaskrbljenost zaradi prisotnosti ruskih vojakov na beloruskem ozemlju ter pozvala zahodne države, da naj ne prekličejo sankcij proti Rusiji zaradi zasedbe Krima. 

Tudi litvanska predsednica Dalia Grybauskaite se je v nagovoru zbrani Generalni skupščini OZN v New Yorku dotaknila ruske vaje: »Kremelj vadi agresivne scenarije proti svojim sosedam, vadi svojo vojsko za napad na zahod. Vaja je tudi del informacijskega bojevanja, usmerjenega v širjenje negotovosti in strahu.«