petek, 13. december 2024 leto 29 / št. 348
Rusija in Kitajska v Varnostnem svetu na strani varnostnih sil Mjanmara
Mjanmarska muslimanska manjšina Rohingyja, foto: AP
Rusija in Kitajska sta v četrtek na odprtem zasedanju Varnostnega sveta ZN o preganjanju muslimanske manjšine Rohingyja iz Mjanmara v Bangladeš izrazili podporo Mjanmaru in posvarili pred prevelikimi pritiski na državo. Vsi ostali niso imeli pomislekov z obsodbami, tudi generalni sekretar ZN ne.
Antonio Guterres je zahteval takojšen konec varnostnih operacij mjanmarskih sil v zvezni državi Rakhine in izrazil dvom v zagotovila vlade, da so se te končale že 5. oktobra. Guterres je opozoril na poročila o požiganjih muslimanskih vasi, ropanjih in zastraševanju. Sklad za prebivalstvo ZN (UNFPA) pa poroča o množičnih grozodejstvih, posilstvih in drugih zlorabah muslimank.
Ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija ima druge podatke, ki pravijo, da muslimani požigajo hindujske vasi in preganjajo prebivalstvo v Bangladeš.
Mednarodno skupnost je posvaril pred prevelikim pritiskom na vlado Mjanmara, ker bi to menda potem poslabšalo položaj v državi in regiji. Pozval je k dialogu in politični rešitvi.
Namestnik kitajskega veleposlanika Wu Haitao je na prvem odprtem zasedanju Varnostnega sveta ZN po letu 2009 obsodil vse nasilne napade in razložil, da so se razlike in nasprotja grmadila dolgo časa. Izrazil je podporo Kitajske prizadevanjem vlade Mjanmara za stabilnost.
Ta prizadevanja so po podatkih ZN doslej iz Mjanmara pognale pol milijona muslimanov Rohingya v Bangladeš, skupaj s tistimi, ki so bežali pred nasiljem budistov in vlade pa jih je tam že 700.000. Veleposlanik Bangladeša Masud bin Momen je dejal, da je tako veliko število beguncev za njegovo državo nevzdržno. Pozval je k ustanovitvi varnih območjih za Rohingyje v Mjanmaru.
Svetovalec za nacionalno varnost Mjanmara U Thaung Tun je zagotovil, da v državi ni etničnega čiščenja ali genocida. "Verske skupine so pri nas skozi zgodovino živele v sožitju. Položaj, s katerim se soočamo sedaj, je posledica terorizma in ne vere," je zatrdil.
Preganjanje muslimanov se je začelo po 25. avgustu, ko so muslimanski vstajniki napadli policijsko postajo in pobili 12 policistov. Začela se je operacija, ki ji je Guterres pred dnevi rekel etnično čiščenje, v četrtek pa je govoril, da gre za zaskrbljujoč vzorec nasilja, ki vodi v velika gibanja etnične skupine.
Guterres je dejal, da humanitarna kriza daje plodna tla za radikalizacijo, za kriminalce in trgovce z ljudmi. Zahteval je neoviran dostop humanitarne pomoči in zagotovilo vlade, da bo dovolila vrnitev beguncev in uredila njihov status. Mjanmarska vlada trdi, da gre za priseljence iz Bangladeša.
Ameriška veleposlanica pri ZN Nikki Haley ni imela dlake na jeziku in je obtožila oblasti "Burme", da izvajajo surovo kampanjo preganjanja etnične skupnosti. Dejala je tudi, da bi moralo biti voditelje države, ki so toliko žrtvovali za odprto demokratično Burmo, sram. To je letelo na Nobelovo nagrajenko za mir, voditeljico mjanmarskih oblasti Aung Sang Suu Kyi.
"Čas za dobronamerne diplomatske besede v Varnostnem svetu ZN je minil. Potrebno je začeti resno razmišljati o ukrepih proti varnostnim silam Burme, ki so vpletene v zlorabe in podžigajo sovraštvo med državljani.
Vojska mora nemudoma odstaviti in kaznovati odgovorne za zlorabe in zagotoviti neoviran humanitarni dostop," je dejala Haleyjeva, ki je namesto Mjanmar uporabljala stari kolonialni naziv države Burma.
Haleyjeva je prav tako pozvala k neoviranemu dostopu humanitarne pomoči, agencije ZN pa sporočajo, da so doslej dobile le polovico od naprošenega v začetku septembra. Zaprosile so za 77 milijonov dolarjev, doslej pa so dobile 36,4 milijona dolarjev, pri čemer opozarjajo, da sedaj niti 77 milijonov ne zadostuje več. Guterres je napovedal sklic donatorske konference 9. oktobra, ne ve pa se še kje.
