Rektorji za enaka izhodišča pri financiranju univerz in inštitutov

Predlog novega zakona o raziskovalno-razvojni dejavnosti potrebuje bistvene popravke, pravijo rektorji univerz. Pred uvedbo institucionalnega financiranja je treba univerzam zagotoviti enako izhodišče, kot ga imajo raziskovalni inštituti, menijo. Na ARRS medtem predlog še preučujejo, a pozdravljajo predviden dvig sredstev za raziskovalno dejavnost.

"Univerze namreč niso le izobraževalne ustanove, saj jih k izvajanju znanstveno-raziskovalne dejavnosti zavezuje že zakon o visokem šolstvu. Zato mora biti ta dejavnost tudi ustrezno financirana," so stališče rektorjev po današnji seji rektorske konference v sporočilu za javnost povzeli na primorski univerzi.

Predlog novega zakona o raziskovalno-razvojni dejavnosti, ki bo v javni razpravi do 29. novembra, med drugim predvideva dvig sredstev za raziskovalno-razvojno dejavnost na 0,7 odstotka BDP v petih letih in na odstotek BDP v desetih letih.

Predlog sledi raziskovalni in inovacijski strategiji Slovenije 2011-2020 in uvaja institucionalno financiranje, ki se sestoji iz treh stebrov: ustanoviteljskega, raziskovalnega in infrastrukturnega. Prav tako predvideva možnosti nagrajevanja raziskovalcev do dvakratnika osnovne plače, če so za to zagotovljena sredstva, a ne iz državnega proračuna. Predvideva tudi oblikovanje sveta za raziskovanje in inovacije, sveta razvojnih ministrov in nacionalnega sveta za integriteto v znanosti.

Na novo opredeljuje javno službo v raziskovalno-razvojni dejavnosti, ki pomeni vso raziskovalno-razvojno in infrastrukturno dejavnost.

Na ministrstvu za izobraževanje so za STA pojasnili, da je delovna skupina pri pripravi predloga smiselno upoštevala pripombe, pripele na izhodišča zakona, ki so bila v javni razpravi do sredine marca.

Predlog zakona je pod drobnogled vzela tudi Javna agencija za raziskovalno dejavnost RS (ARRS). Zanjo je pomemben zakon v celoti, saj agencija sofinancira, ocenjuje in spremlja pretežni del raziskovalne dejavnosti v Sloveniji. Direktor agencije Jozsef Györkös pa, kot so sporočili z agencije, pričakuje še zelo intenzivno razpravo "o segmentih zakona, ki opredeljujejo javno službo in institucionalno financiranje".

Glede predvidenega povečevanja sredstev za raziskovalno dejavnost v agenciji ocenjujejo, da je po letih finančno obubožane raziskovalne dejavnosti prirastek javnih sredstev nujen. "Določba o dinamiki prirastka v predlogu nedvomno kaže, da je potreba po višjem financiranju raziskovalne dejavnosti bila prepoznana, in zavezo, da se to tudi uresniči," so poudarili za STA.

Od zajamčenega stabilnega večletnega financiranja in primerne kadrovske strukture pa je odvisno tudi, ali bo agenciji uspelo, da razpise objavlja vsako leto ob istem času, najkasneje pa do marca, kar si želijo raziskovalci. Zadnji trije razpisi za raziskovalne projekte so bili izvedeni v rednih ciklih in v obsegu 12 milijonov evrov vsako leto za vsak razpis, kar v agenciji ocenjujejo "kot viden korak v želeno smer".

Agencija je sicer z vidika izvajanja dejavnosti podala nekatere pretežno tehnične predloge, kot sta elektronsko poslovanje v vseh fazah postopkov in uporaba angleškega jezika. Za agencijo je pomembno tudi, da lahko obstoječe instrumente pravočasno prilagodi spremembam, ki jih bo vnesel zakon.

Predlog zakona predvideva tudi ustanovitev sveta razvojnih ministrov, ki bi ga sestavljali ministri, pristojni za razvoj, znanost in tehnologijo. Svet bi skrbel za pripravo in usklajevanje ter implementacijo nacionalnih raziskovalnih in inovacijskih programov ter enotne razvojne politike. Po mnenju agencije je ustanovitev sveta ključna, saj je možno le na ta način zagotoviti ustrezno medresorsko pozornost znanosti.

Današnje seje rektorske konference se je med drugim udeležil generalni direktor direktorata za visoko šolstvo pri ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Stojan Sorčan, ki je predstavil tudi izhodišča novele zakona o visokem šolstvu, s katero naj bi se uredilo vprašanje javne službe, koncesij in delovne obveznosti.

Rektorji so sklenili, da je odpiranje 63. člena zakona, ki se nanaša na delovno in pedagoško obveznost, preuranjeno, dokler se vprašanje mešanih delovnih obveznosti (raziskovalne in pedagoške) ne uredi usklajeno v nastajajočih zakonih (o raziskovalno-razvojni dejavnosti in o visokem šolstvu).

Soglasno so sprejeli še sklep v zvezi z razvojnim stebrom financiranja visokega šolstva, in sicer, naj se ta sredstva "v celoti namenijo univerzam, ki edine lahko izpeljejo državne razvojne cilje na področju visokega šolstva".