Raziskujemo in pojasnjujemo. Kje so teroristi izvedli napade v Evropi?

V današnjem članku bomo pregledati kraje, kjer so teroristi v zadnjih desetih letih izvedli svoje napade na evropski celini. Pri tem bomo kraje obravnavali primarno po njihovi namembnosti oz. dogodku, ki se je odvijal v času terorističnega napada.

Letališča

Letališča kot prostor zbiranje večjega števila ljudi so vedno in bodo predstavljala eno izmed glavnih terorističnih tarč, še posebaj če upoštevamo, da letališča predstavljajo vstopno in izstopno točko države ter imajo tako tudi pomembno gospodarsko in politično vlogo.

Napadi na letališča so bila v tem času izvedena na več načinov. Junija 2007 sta dva islamistična terorista poskušala zapeljati terensko vozilo, naloženo s plinskimi jeklenkami, v letališko poslopje, a sta zaradi fizične zaščite uspela priti le do vrat, kjer se je vozilo vnelo. Zaradi poškodb je en napadalec umrl, medtem ko je bil drugi obsojen na dolgoletno kazen.

V naslednjih letih so teroristi po celotni Evropi izvedli druge, bolj uspešne napade, in z novo taktiko: uporabili so samomorilske napadalce, ponavadi opremljeni s bombnimi jopiči. Tako je samomorilski napadalec januarja 2011 na moskovskemu letališču Domodedovo ( povzročil smrt 37 ljudi, medtem ko je bilo 173 drugih ranjenih. Podoben napad se je zgodil marca lani, ko sta dva samomorilska napadalca sprožila eksploziv na bruseljskem letališču (tretjemu to ni uspelo), pri čemer je dobro uro zatem sledil še en samomorilski napad na maalbeeški železniški postaji; v obeh napadih je umrlo 35 ljudi (vključno s tremi napadalci) in več kot tristo ljudi je bilo ranjenih. Temu je junija sledil napad treh teroristov na letališče Atatürk v Istanbulu; sprva so napadalci streljali na policijo oz. potnike ter nato aktivirali bombe. V napadu je umrlo 45 ljudi in več kot 230 je bilo ranjenih.

Marca 2011 je en strelec napadal avtobus z ameriškimi vojaki na parkirišču izven glavnega poslopja; umrla sta dva ameriška vojaka in dva druga sta bila ranjena. Napadalec je bil prijet in pozneje obsojen na dosmrtno kazen.

Železnica

Napade na železniško omrežje lahko razdelimo v dve skupini: napade na železniških postajah (tudi ko je bil napad izveden na vlaku, ki je bil na področju postaje) kot napade na vlakovne kompozicije oz. na samih vlakih izven postaj.

Najbolj pogosti so napadi na železniških postajah. Zaradi množične uporabe vlakov oz. metrojev so ti kraji idealne tarče za teroriste, saj je na manjšem prostoru zbranih več ljudi, pri čemer železniške postaje niso tako dobro varovane kot letališča. Poleg že omenjenega bruseljskega napada in nedavnega napada na sanktpetersburški postaji podzemne železnice (v posledicami katerega je umrlo petnajst ljudi in 64 bilo ranjenih), so je podoben napadal zgodil še aprila 2011 v podzemni postaji metroja v Minsku, pri čemer je podstavljena bomba ubila 15 in ranila 204 ljudi.

Na samih vlakih so se v tem času zgodili tudi nekateri incidenti: tako je avgusta 2015 Maročan streljal na vlaku, ki je potoval iz Amsterdama proti Parizu, a so ga potniki uspeli razorožiti. Umrl ni nihče, a štirje (vključno z napadalcem) so bili ranjeni. Julija lani je afganistanski azilant na vlaku pri Würzburgu zabodel štiri potnike, pobegnil (ter zabodel še eno žensko), nakar so ga policijski specialci ustrelili. Na koncu je bil napadalec edina smrtna žrtev tega napada.

Kulturno-športne prireditve

Najbolj odmevni teroristični napadi so bili storjeni na različnih kulturnih oz. športnih prireditvah ter v bližini turističnih znamenitosti. Februarja 2015 je en napadalec streljal na udeležence predavanja v kulturnem centru v Kobenhavnu, pri čemer je ubil enega in ranil tri druge. V seriji terorističnih napadov novembra 2015 so tako islamistični teroristi napadli tako športni štadion, gledališče in štiri restavracije, pri čemer je umrlo 137 ljudi (vključno s sedmimi napadalci), medtem ko je bilo ranjenih skoraj štiristo.

Januarja 2016 se je pristaš Islamske države razstrelil ob skupini tujih turistov v Istanbulu, pri čemer je umrlo 14 ljudi (vključno z napadalcem) in devet drugih je bilo ranjenih.

Lanskega junija je tunizijski državljan, živeč v Franciji, s tovornjakom zapeljal na promenado v Nico, ko je tam potekala prireditev ob obletnici padca Bastilje. Umrlo je 87 ljudi (vključno z napadalcem, katerega so ustrelili policisti) in več kot štiristo je bilo ranjenih. Konec leta je sledil podoben napad z uporabo tovornjaka; tokrat je napadalec zapeljal v množico na božičnem sejmu v Berlinu, pri čemer je umrlo petnajst ljudi in 56 bilo ranjenih.

Napadalcu je uspelo pobegniti, a je bil čez štiri dni ubit v streljanju z italijansko policijo pri Milanu. Na prvi dan letošnjega leta je samostojni strelec streljal na ljudi, ki so v istanbulskem nočnem klubu praznovali novo leto, pri čemer je ubil 39 ljudi in ranil 70 drugih. V nastali zmedi je napadalcu uspelo pobegniti; aretirali so ga šele po dobrih dveh tednih.

Politični uradi in prireditve

Najbolj odmeven napad oz. serija dveh geografsko ločenih napadov je storil norveški desničarski ekstremist Anders Breivik, ki je julija 2011 najprej parkiral avto-bombo v vladni četrti v Oslu. V eksploziji je umrlo osem ljudi in več kot 300 je bilo ranjenih. Breivik se je odpeljal na okoli 40 kilometrov oddaljen otok Utoya, kjer je potekal mladinski tabor Norveške laboristične stranke, kjer je streljal na zbrane otroke in najstnike. Zaradi strelskih ran ali utopitve je umrlo 69 ljudi, medtem ko jih je bilo čez 100 ranjenih oz. poškodovanih.

Marca lani se je samomorilski bombaš razstrelil pred pisarno okrožnega guvernerja v Istanbulu, pri čemer je umrlo pet ljudi (vključno z napadalcem) in 36 je bilo ranjenih. Pri tem je možno, da je lokacija pisarne le sekundarnega značaja, saj je ulica, kjer se je napad zgodil, znana kot najbolj popularna nakupovalna destinacija (predvsem za turiste).

Najbolj odmeven napad na politika lansko leto je bil zagotovo atentat na ruskega veleposlanika Andreja Karlova. Slednji se je decembra lani udeležil odprtja razstave v Ankari, ko ga je ustrelil turški policist. Slednji je ranil še tri druge udeležence razstave, nakar je sam bil ustreljen.

Policijske postaje in policisti

Decembra 2014 je francoski državljan burundijskega rodu vstopil v policijsko postajo v francoskem Toursu in z nožem napadel policiste; le-ti so ga ustrelili, potem ko mu je uspelo raniti tri izmed njih.

Januarja 2015 se je dagestanska islamistična ekstremistka (t. i. »črna vdova«) razstrelila znotraj policijske postaje v Istanbulu. Poleg napadalke je pozneje umrl še en policist, medtem ko je bil še drugi policist ranjen.

Napad na policiste se je aprila 2015 zgodil tudi v Zvorniku (Republika srbska), ko je islamistični ekstremist vstopil v policijsko postajo in ustrelil dežurnega policista ter ranil še dva drugega, dokler ga policisti niso ustrelili.

Septembra 2015 je znani islamistični terorist (ki je predhodno že odslužil zaporno kazen zaradi poskusa atentata) v Berlinu z nožem zabodel v vrat policistko, nakar ga je njen parter ustrelil.

Sokoli svobode Kurdistani so oktobra 2010 izvedli samomorilski bombni napad na skupino policistov na trgu Taksim v Istanbulu; v napadu je umrl samo napadalec, medtem ko je bilo 32 ljudi ranjenih (od tega 15 policistov). Junija 2016 je ista kurdska teroristična skupina izvedla bombni napad na skupino policistov v Istanbulu, ki so nadzorovali bližnje turistične znamenitosti, pri čemer je umrlo šest policistov, šest civilistov in en napadalec; ranjenih je bilo 51 ljudi. Decembra 2016 so kurdski separatisti napadli (sprva z avto-bombo, nato pa s samomorilskim napadalcem) skupino turških policistov v Istanbulu. Umrlo je 38 policistov, 8 civilistov in dva napadalca, medtem jo je bilo ranjenih skoraj 200 ljudi.

Januarja lani je na prvo obletnico napada na uredništvo Charlie Hebdo islamistični terorist vstopil v prostore policijske postaje v Parizu (z oblečenim lažnim samomorilskim pasom) ter s mesarsko sekiro napadel policiste, dokler ga slednji niso ustrelili. Napadalec je bil edina žrtev tega neuspelega napada.

Junija lani je francoski islamistični ekstremist vdrl v zasebno hišo in ubil zakonski par, oba policista. V poznejšem streljanju s policijo je bil napadalec ubit.

Vojaški objekti in vojaki

Marca 2012 je francoski državljan alžirskega porekla v dveh ločenih incidentih ustrelil štiri franvoske vojake (ki niso bili na dolžnosti). Pozneje je napadel še judovsko šolo.

Maja 2013 sta dva britanska državljana nigerijskega rodu, oba islamistična skrajneža, v bližini vojašnice napadla in večkrat zabodla britanskega vojaka, ki je umrl za posledicami ran. Oba napadalca sta bila ujeta in pozneje obsojena na dosmrtno zaporno kazen (en brez možnosti izpustitve, drugi z najmanj 45-letnim zaporom).

Le tri dni pozneje je francoski konvert v islam zabodel vojaka v Parizu. Vojak je preživel in napadalec je bil ujet. Novembra 2015 je bosanski ekstremist sprva ustrelil dva vojaka v stavnici v bližini vojašnice in nato streljal še na avtobus, pri čemer je ranil tri ljudi. Zbežal je domov, kjer se je nato razstrelil, ko ga je policija obkolila.

Februarja letos je v pariškem Louvru terorist z mačeto napadel skupino vojakov, ki je varovala ta kulturni objekt, pri čemer je uspel lažje raniti vojaka, dokler ni bil sam ustreljen in ujet. Zadnji napad se je zgodil marca letos, ko je hotel islamistični ekstremist na pariškem letališču razorožiti vojakinjo, a so ga preostali vojaki ustrelili.

Gospodarski objekti

Julija 2008 sta v Istanbulu odjeknili dve bombi, pri čemer je umrlo sedemnajst ljudi ter več kot 150 je bilo ranjenih. Ena izmed bomb je bila podtaknjena v telefonsko govorilnico, medtem ko je bila druga skrita v smetnjaku.

Eden najbolj znanih napadov na gospodarske objekte se je zgodil januarja 2015, ko sta dva napadalca vdrla v prostore uredništva francoskega satiričnega časopisa Charlie Hebdo in ustrelila 14 ljudi ter ranila še enajst drugih. Pozneje sta ustrelila na begu ustrelila še tri ljudi (ena policistka je umrla), nakar sta se zabarikadirala v prostorih tiskarne, kjer so ju policijski specialci ubili v spopadu.

Medtem ko sta bila predhodna napadalca ujeta v tiskarni, je eden od njunih sodelavcev zajel več talcev v pariški trgovini. Kriza se je končala s smrtno napadalca, štirih talcev, medtem ko so specialci rešili petnajst.

Junija 2015 je francoski ekstremist v Saint-Quentin-Fallavieru pri Lyonu sprva obglavil svojega delodajalca, nato pa vstopil na področje tovarne, kjer je hotel zažgati kemikalije, dokler ga niso zaposleni onesposobili. Poleg ene smrtne žrtve sta bila še dva druga ranjena.

Junija lani se je v nemškem Ansbachu zgodil prvi samomorilski bombni napad v Nemčiji, ko se je sirski begunec razstrelil zunaj restavracije. Napadalcu, ki je bil edina smrtna žrtev, je uspelo raniti petnajst civilistov.

Verski prostori

Februarja 2015 je napadalec, po predhodnem napadu v kulturnem centru v Kobenhavnu, streljal še na neoboroženega varnostnika v Veliki sinagogi, prav tako v Kobenhavnu ter ranil še dva pripadnika Danske varnostne in obveščevalne službe. Uspelo mu je pobegniti, a so ga kmalu izsledili, nakar je bil ubit v strelskem obračunu s policisti.

Lani julija se je zgodil odmevni napad v francoskem mestecu Saint-Etienne-du-Rouvray, ko sta dva islamistična skrajneža med mašo obglavila duhovnika in ranila še enega vernika. Med begom iz cerkve sta bila nato ubita s strani policije. V to kategorijo spadajo še napadi na versko-identificirane ustanove. Omenili smo že krizo s talci v Parizu januarja 2015 (košer trgovina je bila v judovski lasti).

Marca 2012 je islamistični ekstremist (po dveh strelskih napadih na francoske vojake) streljal na judovsko šolo v Toulousu, pri čemer je ubil štiri ljudi (enega odraslega in tri otroke), medtem ko je enega otroka še ranil. Pozneje je bil napadalec ubil s strelskem obračunu s policijo. Maja 2014 je francoski državljan alžirskega rodu v bruseljskem Judovskemu muzeju Belgije ustrelil štiri ljudi (ki so vsi umrli) in nato zbežal nazaj v Francijo, kjer so ga tudi ujeli.
 

Januarja lani je petnajstletni podpornik Islamske države z mačeto ranil judovskega učitelja, ko je le-ta bil na poti v judovsko šolo v Marseillu. Napadalec kurdskega rodu, ki je v Francijo skupaj s starši prišel pet let prej, je bil ujet. Predhodno tega leta so v Marseillu zabodli še štiri druge Jude v dveh ločenih napadih.

Drugje

Decembra 2010 je švedski državljan iraškega rodu v središču Stockholma sprva detoniral avto-bombo, nato pa nekaj minut zatem še sprožil še drugo eksplozijo, v kateri je sam umrl. V obeh napadih sta bila ranjena še dva civilista. Napad se je zgodil v času božičnega sejma, a ne v glavnem sejemskem prizorišču.

Oktobra 2011 je bosanski skrajnež streljal na zgradbo ameriškega veleposlaništva v Sarajevu, dokler ga ni policijski ostrostrelec ranil. Razen ranjenega napadalca ni bilo nobenih žrtev.

Decembra 2014 se je v francoskem Dijonu zgodil še en napad z uporabo vozila, ko je islamistični skrajnež na petih različnih lokacijah zapeljal v pešce; uspelo mu je raniti enajst ljudi.

Kraji z množico ljudi

Kot je razvidno, so teroristi največkrat napadli take kraje, kjer je bila prisotna večja množica ljudi ali je bila tam tarča večje simbolične narave. Glede na dejstvo, da se vse bolj bliža fizični zlom Islamske države (z vse večjo izgubo teritorija v Siriji in Iraku), strokovnjaki opozarjajo, da lahko islamistični teroristi povečajo napade na civilne tarče, da bi preusmerili pozornost iz Bližnjega Vzhoda nazaj v Evropo. Zato, previdnost ni nikoli odveč.