REDAKCIJA - KOLOFON (EKIPA)

Registracija edicije: Elektronski časopis INSAJDER je vpisan pri Ministrstvu za kulturo z odločbo št. 006-203/01 pod zaporedno številko 36. Mednarodna serijska številka edicije: ISSN 1408-0990. Odgovorni urednik Igor Mekina.

Pritisk ZDA na Kitajsko, Rusijo in Indijo: Kaj je v resnici v ozadju prevrata v Bangladešu?

Pritisk ZDA na Kitajsko, Rusijo in Indijo: Kaj je v resnici v ozadju prevrata v Bangladešu?Izhodne poti za Kitajsko... Vir: Posnetek zaslona, X

Nasilna sprememba režima v južnoazijski državi Bangladeš se je odvijala hitro.

Pozornost sveta je namreč še vedno usmerjena na vojno v Ukrajini, naraščajoče napetosti na Bližnjem vzhodu in tleči spopad med ZDA in Kitajsko v azijsko-pacifiškem prostoru.

Vendar pa bodo posledice uspešnega puča, ki so ga izvedle opozicijske skupine, ki jih podpirajo ZDA, vplivale na južno in jugovzhodno Azijo ter ustvarile nestabilnost na obrobju dveh najbolj naseljenih držav na Zemlji, Kitajske in Indije.

Protestniki blokirajo cesto v Bangladešu. Isti scenarij se sedaj izvaja tudi v Srbiji - bojda zaradi kopanja litija... Vir: Telegram

Zaradi tesnih odnosov Moskve s Kitajsko in Indijo bo verjetno prizadeta tudi Rusija sama.

Zakaj je torej Bangladeš pomemben?

Predvsem zato, ker je znano, da bi se v primeru zaostritve odnosov med ZDA in Kitajsko slednja soočila z blokado v ožini Malaka.

Spodnja objava lepo ponazarja bistvo problema. V bližini pa si ZDA želijo novega oporišča...

Da bi se temu izognila, želi Kitajska razviti dve evakuacijski poti v Pakistanu in Mjanmaru.

Namen ameriških državnih udarov v Pakistanu (2022) in Bangladešu (2024) pa je onemogočiti ta dva kitajska načrta.

Kar napoveduje, da bo Mjanmar naslednja tarča globoke države ZDA.

In kako je do »demokratične spremembe« oziroma novega puča, ki ga podpirajo vse zahodne države - prišlo tokrat?

Kitajska si želi razviti dve evakuacijski poti v Pakistanu in Mjanmaru. Namen ameriških državnih udarov v Pakistanu (2022) in Bangladešu (2024) pa je onemogočiti ta dva kitajska načrta.

Podobno kot doslej – s financiranjem opozicije in civilnodružbenih gibanj ter skrajnih islamistov v državi.

Vedeti je potrebno, da je proteste aktivno podpiral Voice of America, v članku iz leta 2023 pa so priznali, da je ameriški veleposlanik Peter Haas »priljubljen v Bangladešu med aktivisti za demokracijo in pravice ter kritiki režima šejka Hasine.«

Ob tem so ZDA že sprejele korake, da bi pritiskale na Bangladeš, naj izvede prihodnje volitve na tak način, da bi ustvarili želeni izid.

Vlada ZDA je na primer objavila, da je začela »sprejemati korake za uvedbo vizumskih omejitev« za posameznike iz Bangladeša, za katere je ugotovljeno, da so vpleteni v »spodkopavanje demokratičnega volilnega procesa« v Bangladešu, opozarja Brian Berletic.

Stranka Awami League (AL), ki je v Bangladešu vladala do nedavnih nasilnih protestov, je ameriškega veleposlanika Haasa obtožila vmešavanja v notranjepolitične zadeve Bangladeša in zlasti podpore opozicijski Bangladeški nacionalistični stranki (BNP) kot tudi za vzpodbujanje uličnega nasilja v njenem imenu.

Odkar je Bangladeš pridobil neodvisnost, je desetletja prepovedal ali prekliceval prepovedi gibanja in stranke Jammat-e-Islamija, odvisno od tega, kdo je imel oblast, pri čemer je bila organizacija obtožena, da je zagrešila obsežna nasilna dejanja.

Voice of America, ki ponovno objavlja članek Associated Pressa, je opozoril, da je bila »večina višjih voditeljev stranke obešenih ali zaprtih od leta 2013, potem ko so jih sodišča obsodila za zločine proti človečnosti, vključno z uboji, ugrabitvami in posilstvi leta 1971.«

Vsi so spregledali besede nekdanje premierke, da je morala z oblasti zato, ker Združenim državam ni želela predati otoka St. Martin kot mesta za novo ameriško oporišče.

Opozoriti je treba, da so zunaj Bangladeša tudi druge vlade Jammat-e-Islami označile za teroristično organizacijo, vključno z Rusko federacijo.

Bangladeš je ob tem doslej kazal interes za pridružitev BRICS.

Toda ameriško ministrstvo za zunanje zadeve je nedavno, leta 2023, objavilo poročilo, v katerem je omajalo nasilno zgodovino in trajno grožnjo, ki jo organizacija predstavlja za Bangladeš, in namesto tega prikazalo Jammat-e-Islamijo kot žrtev vladnih »zlorab«.

Tako kot drugi protesti, ki jih organizirajo ZDA po vsem svetu, se zdi, da gre za konglomerat nasilnih organizacij, kot je Jammat-e-Islami, skupaj s tako imenovanimi skupinami »civilne družbe«, ki jih financira ameriška vlada, in podporniki opozicijskih strank, ki jih podpirajo ZDA.

Glede na to, kako temeljito se je ameriška vlada infiltrirala v oddelek za politične vede Univerze v Daki z obsežnim denarjnim vložkom in štipendijami, ki jih je dala na voljo prek NED in fonda Fulbright, pojav »študentov«, ki služijo interesom ZDA, tako da se predstavljajo kot obraz za spremembo režima, ki ga podpirajo ZDA, za Bangladeš ni presenečenje.

Toda res je tudi, da ima premierka na vesti številne zlorabe, ki jih je zagrešil njen režim. Tako kot njen oče je tudi ona do najvišje stopnje spodbujala korupcijo in nepotizem.

Po drugi strani pa so vsi spregledali besede nekdanje premierke, da je morala z oblasti zato, ker Združenim državam ni želela predati otoka St. Martin kot mesta za novo ameriško oporišče.

Toda res je tudi, da ima premierka na vesti številne zlorabe, ki jih je zagrešil njen režim. Tako kot njen oče je tudi ona do najvišje stopnje spodbujala korupcijo in nepotizem.

In to so protestniki - in ZDA - izkoristili.

Seveda pa je res tudi, da imajo ZDA zelo rade koruptivne režime - a le, če pojejo po njihovih notah.

Poglejmo samo primere Ukrajine, Črne gore ali Kosova...

Ključni organizator študentskih protestov v Bangladešu je sedaj dejal, da je bil Nobelov nagrajenec za mir Muhammad Yunus njihova izbira za vodjo začasne vlade, dan po tem, ko je odstopila dolgoletna premierka Sheikh Hasina.

Yunusovo ime naj bi predlagali »študentski voditelji« z oddelka za politologijo Univerze v Daki, zato ne bi smelo biti presenečenje, da je sam Yunus Fulbrightov štipendist zunanjega ministrstva ZDA kot tudi prejemnik različnih nagrad, ki jih podeljuje kolektivni Zahod, da bi zgradil svojo verodostojnost.

Globoka vpletenost ZDA v odstranitev obstoječe vlade z oblasti v Bangladešu in globoka infiltracija Washingtona v bangladeški izobraževalni in politični sistem sta slaba obeta tako za Bangladeš kot za njegove sosede.

Kljub očitni podpori in povezavam vseh udeležencev v protestih v Bangladešu z vlado Združenih držav, je treba omeniti tudi, da sta BNP in sam Yunus gojila vezi z ameriškimi nasprotniki, vključno s Kitajsko.

»Globoka vpletenost ZDA v odstranitev obstoječe vlade z oblasti v Bangladešu in globoka infiltracija Washingtona v bangladeški izobraževalni in politični sistem sta slaba obeta tako za Bangladeš kot za njegove sosede. ZDA imajo očitne motive za ustvarjanje kaosa na obrobju Kitajske. Z nasilnim konfliktom, ki že divja v Mjanmaru, sosedi Bangladeša na vzhodu, razširitev tega kaosa na sam Bangladeš služi še večji destabilizaciji širše regije,« opozarja nekdanji ameriški marinec in na tajskem živeči ameriški analitik Brian Barletic.

»Posebej odpira vrata iztirjanju skupnih projektov med Kitajsko in Bangladešem ter ustvarjanju še ene potencialne ovire vzdolž Kitajske.

Gre prav tako za pritisk na Indijo.

Z naraščajočo možnostjo politične krize na lastni meji bo New Delhi morda prisiljen h koncesijam ZDA glede odnosa z Rusijo in svoje vloge pri nakupu in prodaji ruske energije, da bi se izognil zahodnim sankcijam,« opozarja Barletic.

Naše delo na Insajder.com z donacijami omogočate bralci.

Delite članek

Imate zanimive informacije? Stopite v stik z našimi novinarji.

Več člankov od avtorja

Najbolj brano od avtorja

Najbolj brano Insajder.com

Ta stran uporablja piškotke. Za več informacij o piškotkih, ki jih uporablja spletna stran, kliknite TUKAJ.

Sprejmi piškotke