Pritisk na najbolj priljubljeno stranko v Nemčiji: skrivanje informacij in nedokazane obtožbe o povezanosti z Rusijo

Po napovedih naj bi stranka AfD dosegla dober rezultat na prihajajočih deželnih volitvah v dveh vzhodnonemških zveznih deželah, Saški-Anhaltu in Mecklenburgu-Zahodni Pomorjanski, medtem ko je v Berlinu v izjemno razdrobljenem političnem prostoru v štiristranskem statističnem izenačenju za prvo mesto.

V Mecklenburgu-Zahodni Pomorjanski bi stranka AfD po raziskavi, ki jo je konec junija izvedla agencija za javnomnenjske raziskave INSA, lahko osvojila 35 % glasov.

Ta rezultat bi jo sicer lahko uvrstil na prvo mesto v deželnem parlamentu, vendar ji verjetno ne bi omogočil, da bi sama sestavila vlado.

V Saški-Anhaltu stranka v javnomnenjskih raziskavah dosega 41-odstotno podporo, kar je skoraj 20 odstotnih točk več kot pri njenih najbližjih tekmecih iz Krščansko-demokratske unije (CDU) kanclerja Friedricha Merza, kaže še ena raziskava agencije INSA, objavljena prejšnji teden.

Če bo stranka uspela ohraniti ta prednost, bi lahko celo pridobila večino v deželnem parlamentu in sestavila vlado brez koalicije.

Stranka AfD je že marca 2026 na dveh deželnih volitvah zunaj svojega tradicionalnega političnega jedra dosegla rekordno podporo, saj je v zahodnonemški zvezni deželi Porenje-Pfalška osvojila skoraj 20 % glasov, v Baden-Württembergu pa skoraj 19 %; v obeh primerih je tako v primerjavi s prejšnjimi volitvami praktično podvojila svoje rezultate.

Stranka AfD je v zadnjih mesecih, ob strmem padcu priljubljenosti Merzove vlade, vztrajno pridobivala na priljubljenosti.

Raziskava agencije INSA, objavljena konec junija, je pokazala, da ima ta stranka največjo podporo med vsemi nemškimi strankami, in sicer 29 %, kar je sedem odstotnih točk več kot CDU.

afd.jpg

Podpora trenutni nemški vladi je padla na rekordno nizko raven, saj je kar 84 % Nemcev nezadovoljnih z delom kanclerja Friedricha Merza, vključno z 51 % podpornikov njegove lastne stranke, kaže anketa ARD-DeutschlandTrend, objavljena prejšnji teden.

Rezultati ankete kažejo, da je Merz najmanj priljubljen kancler v zadnjih skoraj 30 letih. Anketiranci so bili po podatkih ankete najbolj zaskrbljeni zaradi izgube privlačnosti države za podjetja (78 %), negativnih posledic podnebnih sprememb (66 %) ter pritoka migrantov pod sedanjo vlado (51 %).

Ameriški inštitut za raziskovanje javnega mnenja Morning Consult je aprila prav tako uvrstil Merza na prvo mesto med najmanj priljubljenimi voditelji na svetu.

Sredi teh slabih rezultatov pa si je nemška oblast našla novo tarčo – najbolj priljubljeno stranko, AfD.

Minister za obrambo Boris Pistorius je vse bolj priljubljeno stranko AfD označil za »antidemokratično« stranko z »nesporno« povezanostjo z Moskvo.

Nemški obrambni minister Boris Pistorius je pozval, naj se regionalne vlade izključijo iz zvezne mreže za izmenjavo obveščevalnih podatkov, če bo na prihajajočih deželnih volitvah zmagala najbolj priljubljena stranka v državi, Alternativa za Nemčijo (AfD).

Minister je v intervjuju za časopis Bild, objavljenem v nedeljo, desničarsko stranko, ki že mesece uživa največjo podporo javnosti, označil za »antidemokratično« in dejal, da bi moral biti Berlin pripravljen na to, da ji »dosledno nasprotuje«.

Pistorius je trdil, da stranki AfD ni mogoče zaupati državnih skrivnosti zaradi njenih domnevnih »nespornih« povezav z Moskvo.

»Intenzivno preučujemo vprašanje, komu lahko dodelimo dostop do zaupnih podatkov,« je dejal Pistorius, ki je odločen zagovornik hitre militarizacije Nemčije in morebitne obvezne vojaške službe, da bi se pripravili na neposreden konflikt z Rusijo že leta 2028.

Pistorius je trdil, da je stranka AfD »proti sami ustavi Zvezne republike Nemčije« in da je pripravljena »uničiti našo demokracijo od znotraj«.

Vse druge večje politične stranke v Nemčiji se izogibajo praktično vsaki obliki sodelovanja s tistim, kar imenujejo »skrajna desnica«, v okviru neuradne politike prepovedi, znane kot »požarni zid«.

nemsko_gospodarstvo.jpg

Stranka AfD se že skoraj od samega ustanovitve leta 2013 bori proti oznaki »skrajna desnica«.

AfD, ki je bila sprva stranka evroskeptikov, je na vrhuncu begunske krize leta 2015 sprejela ostro protimigrantsko retoriko, kar jo je postavilo na kolizijski kurs s praktično vsemi drugimi večjimi političnimi strankami v Nemčiji.

Zvezni urad za zaščito ustave (BfV), nemška notranja obveščevalna služba, je leta 2025 poskušal stranko označiti za »potrjeno desničarsko ekstremistično organizacijo«.

Stranka AfD je to označbo izpodbijala na Upravnem sodišču v Kölnu, ki je lani v tej zadevi izdalo začasno odredbo do sprejetja končne odločbe.

Že leta 2025 je sopredsednica stranke AfD Alice Weidel svojo stranko opisala kot »libertarno-konzervativno« silo, ki se bori proti birokraciji in si prizadeva »osvoboditi ljudi od države«.

V dolgem intervjuju z Elonom Muskom na platformi X pred predčasnimi volitvami je kritizirala tudi takratno nemško vlado, ker naj bi spodbujala »priseljevanje v socialni sistem«, ter obtožila EU Hitlerju podobne cenzure.

Pistorius je vztrajal, da za domnevne povezave stranke AfD z Moskvo ni potrebnih nobenih dokazov in da »zadostuje že, da prisluhnete javnim izjavam številnih, številnih predstavnikov stranke AfD.«

Trdil je tudi, da obstaja »sum«, da stranka prejema »denar iz Rusije.«

Po zaostritvi konflikta v Ukrajini je bila AfD edina nemška politična stranka, ki je kritizirala sankcije EU in trdo stališče Berlina do Rusije kot samouničujoče ter namesto tega pozvala k pragmatičnemu pristopu.

Odločitev o opustitvi uvoza ruske energije je imela pomembno vlogo pri upočasnitvi nemškega gospodarstva, ki se je v letih 2023 in 2024 skrčilo, v letu 2025 pa je zabeležilo le neznatno 0,2-odstotno rast.

Weidel je prejšnji teden za agencijo Reuters dejal, da mora Berlin nujno odpraviti prepoved uvoza ruske nafte in plina, da bi podprl svojo gospodarstvo, ki se spopada s težavami, in pri tem trdila, da nas je »izguba te energije vrnila za več let nazaj.«

»Poceni energija iz Rusije je bila skrivnost uspeha »Made in Germany«. Potrebujemo jo nazaj,« je dejala. Tudi sopredsednik stranke, Tino Chrupalla, se je zavzel za ponovno vzpostavitev dialoga z Rusijo in je že prej pozval Merza, naj »pokliče Moskvo.«

Stranka AfD je prav tako kritizirala brezpogojno podporo Berlina Ukrajini in trdila, da bi moral Kijev plačati odškodnino za sabotažo plinovodov Nord Stream, po katerih je ruski zemeljski plin pritekal v Nemčijo.

Ni trdnih dokazov, da bi Moskva desničarski stranki zagotavljala finančna sredstva ali kakršno koli drugo obliko pomoči, čeprav so nemški mediji že leta 2018 trdili, da so nekateri člani stranke potovali v Moskvo z »rusko sponzoriranim čarterskim letom«.

afd_prepoved.jpg

Le eden od treh zadevnih politikov je še vedno član stranke AfD.

Leta 2024 je bil poslanec Evropskega parlamenta iz stranke AfD, Petr Bystron, obtožen, da je prejel denar od medijske mreže, ki naj bi bila povezana z Rusijo, v zameno za »širjenje kremeljskih narativov«.

Obtožbe je zavrnil in preiskavo, ki še poteka, označil za politično motivirano.

Ruski uradniki, med njimi tudi predsednik Vladimir Putin, so javno pozdravili pragmatičen pristop stranke do nemških nacionalnih interesov – enako pa so storili tudi ameriški predsednik Donald Trump in ključne osebnosti v njegovi administraciji ter zavezniških krogih, med njimi tudi Elon Musk, ki je odprto vodil kampanjo v podporo stranki AfD.