nedelja, 15. december 2024 leto 29 / št. 350
Pritisk Avstrije in Slovenije na Hrvaško zaradi ilegalnih migracij
Odnosi med Avstrijo in Slovenijo z ene strani in Hrvaške z druge strani so se v preteklih mesecih zaostrili zaradi politike do migrantov, danes poročajo zagrebški časopisi. Neuradno trdijo, da Dunaj in Ljubljana od Zagreba zahtevata, naj razporedi hrvaške vojake ob meji z BiH. Na Hrvaškem zagotavljajo, da policija nadzira stanje na hrvaških mejah.
Avstrijci in Slovenci prihajajo na današnje srečanje šefov policij regije na Brdu pri Kranju z že pripravljenim predlogom operativnega načrta, s katerim bodo od Hrvaške zahtevali, naj angažira vojsko, da bi ustavili preboj beguncev, danes poroča Večernji list.
Navaja izjavo hrvaškega ministra za obrambo Damirja Krstičevića, da uradnih zahtev Avstrije in Slovenije za razporeditev hrvaških oboroženih sil ob meji z BiH ni bilo.
"Obstajajo razdelani hrvaški načrti za angažma hrvaške vojske pri nadzoru meje, a je predvideno, da bomo načrte udejanjili v primeru množične migrantske krize, kot je bila leta 2015, ko je čez Hrvaško šlo skoraj 700.000 ljudi," je izjavil Krstičević za današnji Večernji list. Poudaril je, da je stanje na meji pod nadzorom ter da hrvaške meje varuje več kot 6000 policistov.
Časnik dodaja, da Hrvaški ni v interesu namestiti vojakov ob meji v času, ko se je začela še ena predvidoma rekordna turistična sezona, "posebej zaradi tega, ker ni nobene panike".
Zagrebški časnik Jutarnji list navaja, da Hrvaška zavrača možnost pošiljanja svojih vojakov na mejo, kot naj bi se lani dogovorili notranji ministri šestih srednjeevropskih držav z namenom, da bi preprečili migrantski val.
Navaja neimenovane vire s hrvaškega notranjega ministrstva, ki trdijo, da so Avstriji jasno povedali, naj se "pomiri" in "postane konstruktivna". Sloveniji so menda sporočili, da ne bo uspel domnevni dogovor med Dunajem in Ljubljano o tem, da bi Hrvaška postala "hot spot".
Časnik dodaja, da Hrvaška že nekaj mesecev pripravlja drugačen načrt za nadzor meja in da ima ob tem močno podporo Evropske komisije. Kot pojasnjuje, naj bi pomagali kolegom v Albaniji, BiH, Črni gori in Makedoniji, da bi se ob svojih mejah spopadali s problemom migracij.